... z vrha direktno na jug. Še ena dolgoletna želja
Podobno kot Zaplata nekaj nazaj, ujeti varne razmere ...
... ko že en dan sonca običajno pokvari razmere, ali pa je snega preveč, je skoraj misija nemogoče.
Tokrat z Janezom ob primerno zgodnji uri od Doma v Dragi po lepo shojeni poti na Roblek, od tu pa po globokem snegu in zapihani smučini na greben. Od tu naprej sledi ni več. Veter, ki je zjutraj dvigal zastave na vseh grebenih in stresal sneg z drevesna poti navzgor, se čudežno umiri.
Grebenu, ki po vrhu zaradi spihanosti ni povsod prehoden s smučmi, se umikava spodaj v pobočja pod njim. Tu hitro vidiva, da novega snega ni veliko, največ 20 cm, spodaj je že dokaj kompaktna podlaga (zamrznjena plast, sicer se jo d
a zlahka prebiti s smučko), a pobočja so stabilizirana. Ponekod novega snega sploh ni, zato že kmalu natakneva srenače.
Zaradi teh razmer začnem razmišljati o spustu direktno dol z vrha (spodaj sicer omenjam to možnost, a zaradi na pogled zelo obloženih vesin je nisva smatrala za realno). Dol se spustiva sprva po hrbtu kakih 300 vm (čeprav mislim bi lahko šla že prej varno v uleknjen del). Tu značilna smuka, ko skozi nesprijet suh sneg, v glavnem pršič, prideš do podlage.
Ob levi sliki se
m zapisal: Takole to izgleda z vršnega dela. Po prvi tretjini se pobočje prelomi v grape in skoke. Kam, si je treba že prej dobro ogledati. V tem primeru desno v grapo, nižje spodaj, ko se zoži v večji skok, pa pravočasno levo ven in nižje spet nazaj noter. Veliko je odločitev na samem terenu. Od spodaj že zgleda vse belo, potem pa je na izpostavljenih spihanih rebrih le nekaj novega snega, precej je bilo do trdega spihano. Sprva je bil plan bolj levo in ves čas po rebru; odločitev za grapo je padla na licu mesta. Spodaj takoj desno od Janeza pa se vidi končni zavoj plaznice in nekaj naprej je že cesta. Malo pred jaso v dolini pa je Dom v Dragi in približno do tam se prismuča.
Ko se teren v drugi tretjini začne strmiti, odsmučava v dno grape. Tu krasna smuka po uležanem suhem snegu. Po stranskih strmih vesinah proživa številne manjše plaziče nesprijetega snega, počasne - nič problematičnega, stranske vesine izbirava zato, ker si dno izdatno vnaprej zasujeva, ob straneh pa je nedotaknjen pršič.
Čez več ustrmitev in zožitev se da lepo presmučati, edino zadnji se izogneva v levo, ker je videti, da vodi v strmejši skok (od spodaj potem vidiva, da je tudi ta del zalit, a strmina precejšnja in kar ozko). Še nižje dol, ko se graben že položi in zoži in ne veva, ali je prehoden (od spodaj potem vidiva, da je prehoden), prečiva desno skozi gozd v stranski graben.
Tu spodaj ob združitvi 
moti velika plazovina z ledenimi kepami, skritimi pod novim snegom. Še nižje pa krasna široka bob steza s pravim zavojem, naprej pa skozi iztek plaznice z redkim grmičevjem naravnost na ovinek ceste. 1100 vm do tu plus še 300 vm ceste do avta za iztekanje.
Presmučano 25. februarja 2018
Metod Škarja