je prva ženska, ki bo prejela "nagrado za življenjsko delo" Piolet d'Or Lifetime Achievement 2020.
Catherine Destivelle se je začela uveljavljati v svetu športnega plezanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času, ko je to pridobivalo priljubljenost in so se ocene preplezanega hitro dvigale.
Mediji so ji pozornost namenili v tej novi disciplini, ne upoštevajoč dejstva, da je bila Catherine že od malih nog alpinistka. Kmalu potem, ko je pri dvanajstih odkrila plezanje v Fontainebleauu, se je lotila velikih smeri v masivu Mont Blanc. Vendar pa je že sredi osemdesetih začela sodelovati tudi na športnoplezalnih tekmovanjih in njen uspeh na teh ter dejstvo, da je postala prva ženska, ki je z rdečo piko dosegla 8a, sta jo spremenila v zvezdo plezanja.
Leta 1990 je zablestela z vrnitvijo v visoke gore z impresivnim solo vzponom na Petit Dru -
Bonattijev steber. Nadaljevala je s prvenstvenim vzponom (11 dni) v zahodni steni Petit Dru ter zaključila solo zimsko trilogijo: severna stena Eigerja (1992),
Walkerjev steber v severni steni Grandes Jorasses (1993) in redko plezana
Bonattijeva smer v severni steni Matterhorna (1994); to je bila njena druga ponovitev
Bonattija in prvič se je ženska v Alpah dokazala na tako visokem nivoju.
Catherine pa ni želela, da bi bila priznana kot uspešna plezalka, hotela je, da se njeni dosežki vrednotijo v primerjavi z vsemi alpinisti, ne glede na njihov spol. Koliko ljudi bi lahko trdilo, da deluje po tem standardu?
Katarina je dokazala, da lahko ženske plezajo prav tako težko kot moški.
Nadaljevala je v svetu visokogorskega tehničnega alpinizma. Opravila je drugo prosto ponovitev Slovenske na stolp Trango, preplezala jugozahodno steno do vrha grebena Šiša Pangme in se skusila v južni steni Anapurne, zahodnem stebru Makaluja in severnem grebenu Latok I.
Opravila je dva pomembna prva vzpona na območju Sentinela na Antarktiki. Plezala je tudi v Ameriki in na puščavskih skalnih stebrih Malija in Sinaja.
Katarina je seveda vzbudila tudi pozornost gorskih fotografov in filmskih ustvarjalcev. Leta 2007 je igrala v filmu Rémyja Tézierja Au-delà des cimes, filmu, ki je prikazal alpinistično plezanje z vrhunskimi posnetki. V filmu je Catherine plezala zahtevno Voyage selon Gulliver na Grand Capucin. Glavni poudarek pa je na lepoti gibanja, užitku bivakiranja na vrhu Grépona s sestro in vzponu na Aiguille Verte s prijatelji. Naslov filma prevaja kot "onkraj vrhov" in izraža idejo, da vrednost alpinizma presega težavnost vzpona. Poglobitev v gorsko pokrajino in vez prijateljstva med plezalnimi partnerji zagotavljata spomine, ki trajajo veliko dlje kot visoka ocena ali hitrost vzpona.
Po očarljivi avtobiografiji (Ascensions, Editions Arthaud) ni bilo presenečenje, ko je Catherine ustanovila svojo založbo Les Éditions du Mont Blanc. Objavila je izjemna besedila malo znanih pisateljev in si hitro pridobila sloves vrednostne uredniške presoje in kakovosti svojih produkcij. Tako kot v plezanju je tudi v založniškem svetu pustila neizbrisljiv pečat. (Piolets d'Or / Piotr Drożdż in Lindsay Griffin)