Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Drašca, tudi Monte Spaccato ali samo Drašca?

Primorski dnevnik: DVOJEZIČNOST - Razmišljanje o novih tablah italijanske planinske zveze CAI
Dragocena vloga srenjskih in jusarskih odborov, ki so marsikje postaviili table z izvirnimi ledinskimi imeni

Italijanska planinska zveza CAI je, kot smo poročali, na Krasu v tržaški občini postavila nove dvojezične table in smerokaze. Nedvomno hvalevredna pobuda, ki je še toliko bolj pomembna, ker jo je postavila organizacija, ki v preteklosti ni bila ravno naklonjena Slovencem, prej nasprotno. Časi so se očitno spremenili.

CAI je imena vasi (npr. Conto- vello-Kontovel) korektno navedel v italijansko-slovenski različici in se tega pravila držal tudi pri pisanju krajevnih ter ledinskih imen. Padriška Drašča je tako Monte Spaccato, ki je uradno italijansko ime tega kraja, kot beremo v zelo dragocenem priročniku Pavleta Merkuja Slovenska krajevna imena v Italiji-Toponimi slove ni in Italia (Mladika, 1999). Monte Spaccato torej ni Razklani hrib (kalk iz italijanščine), temveč Drašča. Tudi s tega vidika so pri CAI ravnali v sozvočju z Merkujevim priročnikom.

Nekateri bralci in obiskovalci spletne strani našega dnevnika so opozorili, da bi morali ledinska imena navajati v izvirni obliki in ne v italijanskem prevodu. Drašca bi morala biti torej Drašca tudi v italijanščini, pravijo. Južni Tirolci, ki jim je fašizem poitalijančil vsa krajevna imena, zahtevajo, da C Al na smerokazih navaja le izvirna zgodovinska imena (v nemščini torej) gora, prelazov itd. ter ne njihovih italijanskih prevodov ali kalkov. To stališče zagovarja tudi predsednik bocenske Pokrajine Luis Durnwalder, ki doslej (še) ni prepričal lokalnih predstavnikov CAI. Naši kraji niso Južna Tirolska in tudi Slovenci nismo Južni Tirolci. A to je druga in daljša zgodba.

V manjšini smo upravičeno zelo občutljivi na dvojezičnost, nekoliko manj pa za imenoslovje, kjer smo večkrat površni in površinski. Omenjena Merkujeva knjiga ni kdo ve kako poznana in razširjena, da ne govorimo o zemljevidih slovenskih krajevnih in ledinskih imenih, ki so prava rariteta. Dosti je na tem področju naredil Samo Pahor, priznanje si za svoj zemljevid zasluži Tržaško slovensko planinsko društvo. V želji boljšega poznavanja Trsta in njegovih slovenskih imen je nastal tudi trijezični vodnik Kako lep je Trst. Nekaj se je naredilo, očitno pa še ne dovolj.

Glede tabel in smerokazov bi se morda veljalo zamisliti ob akcijah, ki so jih brez velikega hrupa in pompa izvedli nekateri jusarski in srenjski odbori. S skromnimi finančnimi sredstvi (za to obstaja deželni zakon) so izdelali in namestili table z izvirnimi ledinskimi imeni. Table niso nastale čez noč, temveč so sad potrpežljivega raziskovalnega dela. »Običajni neznanci« jih redno mažejo in poškodujejo, jusarji in zastopniki srenj pa jih (vedno v tišini) čistijo, popravljajo in znova postavijo tja, kamor sodijo/Tudi to je zelo dragocen način zaščite tukajšnjih izvirnih imen. S.T. 

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.