Zaradi precej močne simbolike dve zaporednih obiskov Košute se mi je
zdelo zanimivo, da o tem nekaj napišem v obliki basni.
Včeraj je gamse Košute nekaj očitno razdvojilo, da so se zopet razšli na dve strani. Tistim, ki je bila bolj všeč leva polovica Košute, so se umaknili pod Kladivo, tistim, ki pa je bila bližja desna, pa pod Turn.
Z večerom sem se približeval Škrbini, da bi z grebena ulovil sončni zahod. Istočasno so se ji približevali tudi pokesali gamsi z obeh strani, da bi se na nevtralni mejni črti pogovorili o spravi. Takoj ko so me zagledali, je eden od gamsov dal znak za umik in sprava je padla v vodo. Levi so odtekli nazaj pod okrilje Kladiva, Desni pa pod Turn.
Ko sem naposled le prišel na Škrbino, sem začuden ugotovil, da sonce sedaj zahaja na severni strani Košute in enako je tudi s sončnim vzhodom. Narava sama je odločila, da dokler se gamsi Košute ne bodo spravili med seboj, bodo prikrajšani za najlepše, kar jim ona ponuja.
Pred sončnim vzhodom, ko sem zopet hodil proti Škrbini, so Levi glasno klicali Desne, od koder ni bilo odgovora. Debelo uro kasneje pa so Desni neuspešno klicali Leve.
Zame se tokrat sploh niso zmenili, verjetno pa bom še dolgo časa bil dober za krivca, ki je onemogočil spravo za vse večne čase.
Resnici na ljubo če je ne bi jaz, bi jo pa veter, ki je na Škrbini prav nemarno pihal, ali pa zajec, ki se je prav tako potiho potepal tam okoli.
Upam da se bodo uspeli čim prej dogovoriti o svetli prihodnosti Košute in bodo lahko ponovno skupaj gledali sončne vzhode in zahode. Sam pa sem srečen, da nisem eden od gamsov Košute in jo zato lahko obiskujem po dolgem in po čez …
… Podobnost gamsje in človeške problematike bi bila zgolj naključna.