Vinska Gora: 3. aprila 2011 je Slovenija dobila prvi učni poligon - zavarovano plezalno pot (ZPP).
Narejena je po vzoru sodobnih športno plezalnih poti v tujini, ki so zelo razširjene in priljubljene. 70 metrska skala je s svojo konfiguracijo in lego s kratkim pristopom zelo primerna za učni poligon. Pot je opremljena s sodobnejšimi materiali (lepljena sidra 30 mm, jeklenica 16 mm pritrjena na vsako sidro s sponko in varnostni stožci iz gume). Speljana je po izpostavljenih delih stene (večina med 70 in 80 stopinjami naklonine), pogosto ne izkorišča naravnih prehodov (težavnosti D/E) in se izogiba uporabi vseh umetnih pomagal, razen jeklenice.
Zato je zelo primerna za preizkušanje udeležencev, ki se podajajo na ture težjih zahtevnosti v tujino, treninge, nabiranje plezalskih izkušenj in nenazadnje doživljanje adrenalina in samodokazovanja.
Na otvoritvi se je zbrala precejšnja množica ljudi od vsepovsod. Kar kaže na veliko zanimanje za to zvrst plezanja. Presenetljivo je dejstvo, da so med znanimi obrazi bili prisotni navadni pohodniki, izkušeni plezalci zavarovanih plezalnih poti, alpinisti in celo gorski reševalci, torej precej pisana druščina.
V steno se je podalo 24 plezalcev, ki so bili precej presenečeni
nad težavnostjo in odlično opremljenostjo poti.
Za dodatno varovanje na vrvi je skrbelo šest alpinistov, vodnikov, inštruktorjev, športnih plezalcev, ki so navezali tiste manj samozavestne.
Učni poligon je odprl podpredsednik PZS Tone Tomše in je povedal, da smo s tem pridobili pomemben objekt takšne vrste, ki bo služil za potrebe urjenja plezalcev.
Že v spodnjem delu se plezalec sooči z veliko vertikalo in precej gladkimi ploščami največje zahtevnosti poti. Od plezalčevih psihofizičnih sposobnosti je odvisno, kako se bo lotil tega dela, ali bo plezal in izrabil naravne oprimke, ali pa bo poleg samovarovanja uporabil tudi jeklenico za napredovanje. Srednji del je nekako najlažji v precej razčlenjenem svetu. Po dveh tretjinah poti vas čaka v steno pritrjena skrinjica poslikana z verzom, z vpisno knjigo in knjigo vtisov. Vršni steber peči je tudi precej vertikalen zato se težavnost in izpostavljenost spet poveča. Razgledišče nudi čudovite razglede na bližnjo in daljno okolico. Z njega vodi markirana sestopna pot, ki je del planinske obhodnice Po poteh Vinske Gore. Na razpotju poti pod zahodnim delom stene nas pričaka naravovarstvena tabla o Gonžarjevi peči, kot naravni vrednoti.
Še nekaj besed o opremi!
Zavarovane plezalne poti so grajene za samovarovanje. Torej moramo imeti plezalno čelado, plezalni pas, samovarovalni komplet, priporočljive so brezprstne rokavice. Zelo pomembno je obuvalo - čevlji za zavarovane plezalne poti z narezljanim podplatom iz primerno trde gume ali plezalniki. Seveda moramo s to opremo znati rokovati. Zelo priporočljivo je v steno vzeti seboj izkušenega vodnika, ki nam bo v primeru težav znal pomagati. Ni primerna za plezalce začetnike in otroke pod 14 let.
Kako pridemo do Gonžarjeve peči?
Na avtocestnem izvozu za Velenje peljemo še kakšnih deset kilometrov, do cestne table Vinska Gora (pogled na markantno cerkev na skali in levo od nje Gonžarjeva peč). Zavijemo s ceste in takoj v križišču nadaljujemo levo proti cerkvi. Tu je parkirišče, kjer pustimo jeklene konjičke in za cerkvijo 10 minut peš po ozki asfaltni cesti in po poti v gozd do skale, markirano.
Milan Domitrovič
Foto: Mijo Kovačevič