Metod Škarja: Kraljevska tura za konec smučarske sezone 
(so še dobra pobočja, a je treba početi še kaj drugega). Eno od variant te ture sem načrtoval že kar nekaj časa in redno spremljal vreme in razmere, ...
... tudi preko redno osveževane panorame s Kaiser Franz Josefs Hohe proti Grossglocknerju in tudi z druge strani, iz Kalsa.
V petek po službi se z Janezom odpeljeva v Kals in s kolesi tovoriva opremo od Lucknerhausa do Lucknerhutte, od tam pa naprej peš v rahlem naletavanju snega do Studlhutte. Ker je zjutraj zelo mraz in veter raznaša pršič okrog koče, se nama nikamor ne mudi in okrog pol osme zložno odrineva proti Adlersruhe.
Tam pri koči dobro malicava in potem naprej na zadnjo ramo pod Malim Klekom (mimogrede, žleb na Mali Klek je zelo dobro zalit in tudi smuka s samega Malega Kleka je videti možna brez problemov).
Razlog, da se nama ni mudilo, je bil, da sem hotel odpuščene razmere na ledeniku Malega Kleka (Kleinglocknerkees), prehod fronte v petek zvečer pa se je potegnil v jutro s kar močnim vetrom in skoraj zimskim mrazom. In tako nekaj čez dvanajsto odsmučava z rame dol v globino. Zgornji TS strmi del ledenika je v glavnem lepo smučljiv nov napihan sneg. Ko ta sneg nekaj nižje postaja rahlo ojužen in zoprn za zavijat, se vmes že pojavljajo pasovi starega, po vrhu že odpuščenega snega.
Sledi strma prečka z desne na levo med vršno ledeno glavo in spodnjo žmulo golega ledu. Nižje spodaj je vedno več gnilca, a ne pregloboko odpuščenega (pasovi novega belega snega, težkega za zavijat, in odlični pasovi starega prhkega za surfat).
Spustiva se ne čisto do dna, čeprav je možno po položnejšem delu naprej zelo nizko nad Pasterzo, ampak na višini ca 2550 m zavijeva desno na Hoffmanovo pot, ki se tu povsem približa.
Po njej se vrneva na Adlersruhe. Prvi del poti poteka po skalnem rebru med Hofmanovim ledenikom in ledenikom Malega Kleka, naprej pa po Hoffmanovem ledeniku.
Od tam potem odsmučava na jug po lepo zaliti in odpuščeni začetni strmini in naprej po levem delu ledenika Kodnitzkees vse do 2500 vm (snežna meja je ca 300 m višje kot lani ob takem času, ko se je pripeljalo do Lucknerhutte). Od tam imava kratek spust po direktni poti do Lucknerhutte, kjer se dobro najeva, in še zelo blagodejen spust s kolesi do avta, ki poplača vse muke pri rinjenju koles navzgor.
Ledenik Malega Glocknerja je zelo dobra, ves čas strma smučarija (večinoma okoli 45 stopinj ali nekaj manj, mogoče kje malo več). Smuk sva naštudirala po fotografijah ob pogoju stabilnih pomladanskih razmer, bila pa sva tudi pripravljena obrniti, če bi bilo treba. Skupaj ta dan nekaj čez 2000 metrov smučanja, 300 m kolesa in 300 m peš hoje (pa še to sva potem našla en snežni žleb sredi trave za vsaj 150 m; če bi le vedela). Za nama je po ledeniku smučala še peterica, po Hoffmanovem ledeniku se je gor vzpenjala trojica smučarjev, na Adlersruhe je bil še en Slovenec s smučmi, to pa je bilo tudi vse, kar sva videla smučarskega v sicer zelo polnih kočah in ob množici ljudi.
Metod Škarja
Foto: Metod Škarja in Janez Pirš