Aleksander Bjelčevič: Zadnja tedna je vzhodna stena Stenarja spet precej obiskana. Zato je zanimivo vedeti, da sta jo že konec 19. stoletja "za špas" preplezala dva mlada pastirja, Janez in Joža Jakelj (pa pred njima morda še kdo, za špas).
V nedeljo sva bila z Janezom Kešnarjem v Tomazinovi in se mi zdi, da je to smer, po kateri sta šla pastirja. Iz opisa, ki ga je Aljažu dal Janez Jakelj, je očitno, da sta začela na poraščeni glavi v desnem delu; zgoraj po mojem nista nadaljevala po strmem skalnem stebru, kjer gre Jugova, ker je svet levo od stebra bistveno položnejši in logičnejši. - Današnjo Tomazinovo so pozimi najbrž plezali tudi že pred Tomazinom, saj je bila vsaj od 80-ih let tudi že na očeh alpinističnih smučarjev. Ali je bila do danes presmučana, ne vem.
Takole piše Aljaž v svojih Planinskih spominih:
"Kako lepo se vidi z Dovjega in Mojstrane, še lepše pa iz Vrat navpična stena Stenarja. V spodnjem delu Stenarja, na desni, je precej velika polica, (to bo tista glava, kjer se začne Tomazinova, Jugova in Vahica; op. A. B.), s travo obrasla, kamor devljejo čez poletje ovne, zato da so ločeni od ovac. Že do te police je težko priti. Če ti pa reče pastir, da se pride čez navpično steno od dna do vrha Stenarja, se boš pa kar čudil.
"Jaz, Janez Jakelj, ko sem bil majhen, in moj starši brat Joža, sva šla za špas, ko sva v Vratih ovce pasla, ravno po sredi gori do celo do vrha."
"Saj ni mogoče", mu pravim.
"Pač, pride se. Od daleč se vidi stena gladka, ko pa gori lezeš, so male police, ena nad drugo, zmeraj višje in višje, le proti vrhu je bolj strmo in tam sva z bratom na stran zašla, da nisva mogla naprej. Moj starši brat Joža se je začel tresti. 'Nič se ne boj, daj mi cokle, da jih nesem na vrh, ti pa tukaj počakaj, da nazaj pridem.' Ko se vrnem, se korajžno prijemljeva za skale – vsako je treba z roko poskusiti, ali drži – in srečno prideva do vrha. Brat stopi vesel pokonci – 'hvala Bogu!' in noge v cokle vtakne. Pa mu spodleti in že je noge pomolil čez steno. A z rokami se je obdržal in tudi jaz sem ga prijel, da ni doli padel."