Jutranje sonce je vzpodbuda za kratko doživetje v objemu gora.
Vožnja na izhodišče ture v Kamniški Bistrici je zaradi zapore ceste nekoliko daljša od pričakovane, a nič ne de, saj je časa dovolj. Pripeljem na skoraj prazno parkirišče na izhodišču za Kamniško sedlo in medtem ko se preobuvam, nekaj avtomobilov pelje mimo svojim dogodivščinam naproti. Oprtam nahrbtnik in s palicami v rokah stopim na markirano pot.
Komaj naredim nekaj korakov švigne mimo miš in naslednja nekaj metrov dalje in zadeva se ponavlja in ponavlja, o drugih prebivalcih gozda pa ni ne sluha ne duha. Pridobivam na višini in že hodim pod galerijami in nad njimi ter po nekaj spremembah smeri sem že pri spodnji postaji tovorne žičnice. Dobro sem se ogrel in topli jopič gre v nahrbtnik. Nadaljujem s hojo in miši prav tako. Toliko jih nisem videl nikoli in kot kaže so preplavile gozd. Srečam planinski par in nadaljujem do gozdne ceste, po kateri se povzpnem na Jermanco, ki me na tej poti vedno privlači zaradi razgledov na gore od Mokrice do Skute na zahodni strani ceste in s tem sedla in od Brane preko Planjave in Zeleniških špic do Črnega vrha na drugi strani.
Od tu skoraj po ravnem sprva po cesti in nato po stezi prečim gozdnato pobočje do stičišča z markirano potjo, kjer se prične rahel vzpon z več ovinki. Na poti me spremlja šumenje vode potoka Sedelščka, ko se počasi vzpenjam in dosežem grapo V klinu, od koder gresta markirana pot proti sedlu in neoznačena a že dobro uhojena stezica proti Repovemu kotu. Nadaljujem po markirani poti skozi gozd, skozi krošnje dreves nekajkrat uzrem Mokrico, Kompotelo in Koren in počasi le dosežem studenček pod Bosovo grapo. Če ne bi bilo toliko miši, bi z veseljem popil mrzlo studenčnico, tako pa me odžeja topel čaj. V grapi še ležita zaplati snega, medtem ko je sneg drugod že pobralo in v suhem kljub vsakodnevnem dežju zadnjih dni prispem do počivališča Pri pastirjih, kjer naredim odmor za okrepčilo.
Zapiha veter, ki žene prve oblake visoko na nebu. Oblečem jopič in stopim na pot. V nekaj korakih sem na ravnici, ki bi običajno v tem času bila že polna cvetja. Tokrat pa je le sem ter tja nekaj cvetov visokega jegliča in pomladanskega svišča, a dovolj za boljše vzdušje. Pod Planjavo se raztezajo melišča s snežnimi jeziki. Stopam po poti, dosežem balvan Kamrco, prehodim pot med ruševjem in sem na odprtem, kjer je še nekaj snega, ki ga brez problemov pustim za seboj in se povzpnem po suhem na vršnje pobočje sedla, kjer je sneg le pred zaprto planinsko kočo z nekaj obiskovalci, ki posedajo pred njo. Pozdravim in stopim mimo na greben sedla s pogledom na Brano in Planjavo, ki objemata sedlo in globoko spodaj Logarsko dolino in vršace nad njo.
Nekajurna hoja me je nagradila s čudovitimi razgledi in tako stopam malce proti zahodu po in pod grebenom sedla in odpirajo se vedno lepši pogledi na Tursko goro, Kranjsko, Koroško, Štajersko in Malo Rinko, Savinjsko sedlo, Mrzlo goro in še bi lahko našteval. Pogled na slikoviti slap Rinka je enkraten. Ne le vidim, skoraj slišim silno šumenje vode, ki pada prek slalnatega robu v prekipajoči se tolmun. Prehodim zasneženi del grebena in stojim na skrajnem zahodnem delu, kjer se pobočje strmo spušča proti Okrešlju, ki je še dobro založen s snegom. Tudi severno pobočje Brane je zasneženo, a sonce bo vsak dan vzelo svoj snežni davek in čez čas bo odkrilo prve skale in kamenje.
Vrnem se h koči. Naredim odmor in pričakam nove obiskovalce. Čas je za odhod. Naredim nekaj korakov po snegu in nato po uhojeni poti nazaj na sneg in med ruševje do Kamrce srečajoč kar nekaj planincev. Snega ni več in po suhem se spustim do počivališča, kjer naredim zadnji odmor. Stopim v gozd in od tu dalje me pri hoji spremlja na stotine glodalcev.
Vrnem se še enkrat na Jermanco in v fotografski aparat zabeležim oblake na nebu, medtem ko gore ostajajo še dalje vsaka na svojem mestu, le senca je oplazila njihove stene. Po cesti se spustim do markirane poti in po njej navzdol vse do izhodišča, kjer je moj jekleni konjiček in kjer končam današnji sprehod.
Vsepovsod je lepo, a najlepše je doma in tja se vedno znova vračam.