MTB.si: Rok za oddajo pripomb in predlogov za predlog Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju (12. september) se bliža. Prejšnji teden se je sestala Slovenska kolesarska pobuda (SKP), ki svojih stališč ne bo objavljala, dokler pripombe ne bodo dokončno izoblikovane.
Znana pa so stališča regije, ki je lahko dober primer za vso Slovenijo: Regionalna razvojna agencija za Koroško je minuli torek sklicala posvet, ki so se ga udeležili predstavniki Policijske uprave Celje, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MDO planinskih društev Koroške, Zavoda za gozdove Slovenije OE Slovenj Gradec, podjeta Bikenomad d.o.o. in RRA Koroška d.o.o.
»Predlagani osnutek zakona je slabo pripravljen, nekonsistenten in neoperativen. Regija naj oblikuje skupne pripombe na osnutek zakona, oblikuje predlog rešitve za Koroško regijo ter uporabi možne politične vzvode in poti,« so soglašali udeleženci.
Povzetki mnenj prav vseh udeležencev v zapisniku posveta (PDF) so zanimivo branje.
V imenu RRA je uvod s pozitivnim pogledom na gorsko kolesarstvo pripravil Peter Zajc.
Drago Križan z Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do novega zakona skeptičen, saj je po njegovem osnutek slabo pripravljen in neoperativen, zato bo Uredba velja še kar nekaj časa. Lastniki zemljišč niso upoštevani, tako kot tudi to ne, da stanje z vlakami ni tako preprosto, saj so lahko občasno zaprte, gradijo pa jih večinoma lastniki gozdov sami. Večja težava kot povzročanje škode na podlagi se mu zdi vznemirjanje divjadi, kjer kolesarji niso izjema.
Hinko Andrejc s slovenjegraške enote Zavoda za gozdove je predstavil projekt conacije gozdov za potencialno rekreacijsko rabo in turizem ter svoje zadržke v zvezi s tem. Po teh conah sta neizvedljiva tako maraton Črna luknja kot spust na Ivarčkem, a naj conacija ne bi bila preveč smiselna.
Drago Horjak iz MDO planinskih društev Koroške: "Potrebno je preseči pogosto čustveno oblikovana in današnjemu času neprilagojena gledanja, da gorsko kolesarjenje ne spada na planinske in druge poti." Po njegovem je potrebno z analizo priti do primernih poti.
Roman Močnik iz Odbora za planinske poti pravi, da osnutek zakona ni življenjski ter da ne predvideva nobene organizacijske sheme. Določanje primernosti planinskih poti preko Ministrastva za okolje in prostor je kompleksno. Kolesarje je treba izobraževati in ozaveščati.
Dušan Štrucl - Dixi, pionir slovenskega mtb turizma, izpostavlja pomembnost zavezanosti k odgovornemu obnašanju in kolesarjenju. Tako vsaj njemu uspeva opravljati dejavnost brez konfliktov.
Andrej Dekleva