Krožna pot z Ljubelja po grebenu Ljubeljščice in nekdanjem smučišču.
Ura odhoda je bila malce prepozna, kar ugotovim ob zastoju pri vključevanju na ljubljansko obvoznico, potem gre bolj tekoče in po avtocesti vozim in premišljujem o vremenski napovedi, ki za gore napoveduje lepo in sončno, za smučišča pa meglo sredi dopoldneva in se sprašujem, kaj od tega drži. Ko zapustim avtocesto, vozim do Ljubelja in prvotni plan zaradi oblakov na vrhu Košutice spremenim v turo po grebenu Ljubeljščice.
Parkiram in ugotovim, da sem brez pohodnih palic. No, bo pa sprehod potekal kot v starih dobrih časih, ko nismo uporabljali palic. Stopim na staro ljubeljsko cesto, ki jo posipavajo in popravljajo in bo kmalu nared za vožnjo. Hodim in srečam le par pohodnikov ter se oziram na Begunjsko vrtačo, Dobrčo, Zajmanove peči in višje na Rjavo peč z bolj slabo vidno Košutico in Veliki vrh. Hitreje, kot sem pričakoval, pridem do koče na prelazu Ljubelj in po kratkem postanku že hodim po poti skozi gozd. Sprva se vzpenjam, dosežem greben in po njem z nekaj spusti in vzponoi po sem ter tja razmočenem grebenu pridem do vršnjega pobočja Povne peči, ki ga obidem po severni strani in se nato povzpnem z zahodnega pobočja na 1503 m visoki razgledni vrh, kjer popotnika pričaka lesena klopca. Naredim premor za okrepčilo in fotografiranje. Brez slednjega bi bila hoja dolgočasna, čeprav to pomeni ure in ure kasnejšega urejanja fotografij. Minute tečejo in nič ne rečejo, le vstati je treba, oprtati nahrbtnik in že sem na poti. Strmo se spustim proti zahodu in nato kajpada je treba navzgor. Po nekaj minutah hoje sem iz objema dreves in greben postane bolj razgleden, a istočasno ožji in zahtevnejši.
Razveselijo me nežni roza cvetovi navadnega slečnika, modrina clusijevega svišča in rumeni cvetovi lepega jegliča. Na severno stran greben zelo strmo pada in ponekod se prepadno spušča v dolino na avstrijski strani. Tudi na slovensko stran padajo strma pobočja. Vrstijo se stolpi in v pomoč so pletenice, s pomočjo katerih je korak varnejši pri vzponu in spustu preko skalovja. Dosežem greben s smerno tablico, ki me usmeri navzdol. Previdno hodim po peščenem pobočju, prečim kratko melišče in snežišče pod skalnatim pobočjem, kjer s pomočjo pletenice splezam na prehod. Ozrem se na prehojen greben in se nato spustim ob pletenici na drugo stran, kjer je še nekaj snega. Presenetijo me cvetovi belega žafrana in le sem ter tja cveti tudi v vijoličasti barvi. Prehodim snežne jezike in se povzpnem na greben, kjer še cvetijo žafrani. Stopim levo in se povzpnem na 1704 m visoki Vrh Ljubeljščice. Z vrha je lepo viden Spodnji Plot in za njim se razteza Begunjščica z Begunjsko vrtačo, Velikim in Srednjim vrhom. Nad Smokuško planino se pne porasel Srednji vrh in za njim vidim Stol, katerega vrh je skrit v oblaku.
Tudi preko vrha Vrtače se vleče oblak. Kot na dlani so vrhovi Na Možeh in za njimi je vrh Palca. V daljavi sta še slabše vidna Košutica in Veliki vrh. Ne ostanem dolgo. Za menoj sta greben dosegla planinca, spustim se z vrha na manjše sedlo in se povzpnem mimo rastišča spomladanske rese na 1682 m visoki Spodnji plot, kjer se zaključuje plezalna smer po prepadni južni steni in kjer naredim odmor.
Lepo se je ozreti na gore in spodajležečo planino s kočo, kjer poseda nekaj obiskovalcev. Na prepadni steni je rastišče lepega jegliča, ki s svojimi rumenimi cvetovi popestri sivino stene in me očara. Na vrh sta se povzpela prej videna planinca in ga hitro zapustita. Še malce počakam in nato grem na pot. Z vrha grem mimo Clusijevega svišča po s travo poraslem pobočju, kjer cveti alpski zvonček in počasi navzdol proti koči, kjer cvetijo žafrani, lapuh in kalužnice. Lepo in prelepo, da ne bi tudi to ujel v fotografski objektiv, a to še ni vse. Malce nad kočo so še posamezni cvetovi črnega teloha in v podrastju gozda najdem votlega petelinčka, ko zapuščam Zelenico. Hodim po kopni cesti med snežiščem pod Begunjščico srečujoč planince, ki hite proti Zelenici in s pogledom na sedaj dobro vidno Košutico in Veliki vrh. S hojo po servisni cesti izgubljam višino, prečim plazovito grapo in v senci dreves pridem do ovinka, kjer grem naravnost navzdol na nekdanje smučišče pod kočo na Vrtači. Hodim navzdol in se nekajkrat ozrem na prehojeni greben Ljubeljščice, ki se razteza od prelaza Ljubelj do Zelenice.
Krožna pot je zaključena že pred poldnevom, ko pridem nazaj na parkirišče na Ljubelju. Pogled proti Begunjščici razkrije nebo polno sivih oblakov in verjetnost padavin je vedno večja. Kakšna je bila vremenska napoved za Zelenico?