... Razor proti vremenu - Žarko Rovšček o srečanju ob 70-letnem jubileju koče
Koča na planini Razor v objemu Bohinjsko-Tolminskega grebena gora je dočakala svoj praznični dan, posvečen 70-letnemu jubileju.
Letošnje muhasto poletno vreme je prirediteljem iz PD Tolmin povzročilo kar nekaj skrbi. Do zadnjega dne so tiho pregledovali neobetavne prognostične karte, zadnjih nekaj ur na dan prireditve pa se ozirali tudi v nebo nad planino in okolico. Ni prijetno pripraviti vse za obisk številnih udeležencev in kulturni program, na koncu pa se prepustiti vremenu, ki lahko vsa prizadevanja izniči v hipu. Čeprav je še tik pred začetkom priletelo nekaj kapljic dežja, je na koncu vse potekalo po začrtanem programu.
S svojo prisotnostjo so prireditev poleg številnih planincev počastili tudi župan Občine Tolmin, Uroš Brežan, predsednik MDO PD Posočje, Dušan Plesničar ter častna člana PD Tolmin, Vlado Šorli in Rudi Rauch, je značilen in najbolj opazen nastop 
Moškega pevskega zbora Poljubinj pod vodstvom Metoda Bajta, sledili pa so še naslednji prispevki: Gašper Čopi, je kot najmlajši nastopajoči predstavil svoj pogled na obletnico; Marija Šavli se spominjala svojih prvih poti na planino Razor očetom Rajkom Šavlijem, dolgoletnim aktivistom gospodarskega odseka; Jolanda Zlodej je prebrala sestavek Žarka Rovščka o »Findrovem« mostu (podnaslov: Planinskim društvenim delavcem v premislek); harmonikaša Damjan Sedej in Marko Leban sta poleg pevskega zbora poskrbela za glasbeno povezavo programa.
Po nagovoru predsednice PD Tolmin Milene Brešan je slavnostni govornik, 
podpredsednik PZS Miro Eržen, umestil 70-letni jubilej v zgodovinski okvir in poudaril »razumljivo željo, zagnanost in tudi narodni ponos Primorcev, ki so osvobojeni tujega jarma po drugi svetovni vojni s polnimi pljuči zadihali tudi na planinskem področju in poskušali z vso voljo in energijo vzpostaviti pogoje za ponovni razvoj planinstva in gorništva. Zgodovina koče na planini Razor je živ primer teh prizadevanj …« Ob pogledu na gospodarsko dejavnost PD Tolmin se je spomnil številnih vidnih predstavnikov društva, predsednikov, načelnikov gospodarskih in gradbenih odborov, pa tudi množice neopaznih članov društva, podpornikov in donatorjev, »ki so s svojim delom dosegli, da je koča sledila sodobnim potrebam, iz popotresne obnove izšla še bolj funkcionalna ter na ta način lahko služila povečanemu obsegu obiskovalcev.« Naglasil je pomen uspešnega premagovanja ekoloških problemov in energetske sanacije koče, kar je popolnoma v duhu današnjega časa. Pomembno je tudi to, da društvo »ob tej bogati dejavnosti na gospodarskem področju ni zanemarilo ostalih dejavnosti, zaradi česar danes spada med ene izmed najbolj aktivnih društev v okviru PZS, po razvejani dejavnosti pa je nedvomno v samem vrhu. Vse to kaže na izjemno odgovorno in uspešno vodstvo društva, ki premore tudi širok pogled na razvoj planinstva.«
Miro Eržen se je spomnil nekdanjih časov, ko je bilo delo planinskih društev znotraj PZS znatno podprto z družbenimi sredstvi. Lahko so jih uporabljala za obnovo in rekonstrukcijo planinskih koč, poleg tega pa so imela planinska društva tudi pomoč številnih podjetij in donatorjev. »Žal so ugasnili tako družbeni viri, številnih podjetij, ki so podpirala planinske koče pa tudi ni več. V okviru PZS si prizadevamo, da bi ministrstvo za gospodarstvo prepoznalo planinske koče in planinske poti kot del turistične infrastrukture, ki je pomembna za slovenski turizem ravno tako kot ostali deli.« Ob ugotovitvi, da generacije dolgoletnih planinskih zanesenjakov postajajo starejše, je dejal, da so možnosti planinskih društev za izpolnjevanje vedno večjih zahtev in pričakovanj obiskovalcev vedno bolj omejene in zaključil, da »žal do sedaj pri naših prizadevanjih nismo bili najbolj uspešni«.
Govornik je zaključil svoje misli z željo, da bi nam vsa prizadevanja in dosežki pomagali zreti v prihodnost z optimizmom, kljub časom, ki nam niso naklonjeni, obletnica pa naj bo navdih za delo tudi v bodoče.
Osebje koče na planini Razor se je ob pomoči društvenih prostovoljcev tudi tokrat izkazalo s potrebno kulinarično podporo prireditve. Ko so se pevci okrepčali, in zbranim planincem nenačrtovano postregli še z več dodatnimi pesmimi, sta se jim pridružila tudi harmonikaša. Ob taki dobri volji, kot so jo pokazali vsi sodelujoči, se je tudi muhasto vreme dokončno predalo, temni oblaki nad Rušnatim vrhom in Vrhom nad Škrbino so se vsaj začasno umaknili.
Letošnjih jubilejnih dogodkov v Tolminu še ne bo konca, saj smo kot dediči naših neutrudnih prednikov iz daljnega leta 1948 zavezani dolgoletni tradiciji. Jeseni sledi kar nekaj prireditev na čast 70-letnice Postaje GRS Tolmin, ki že od začetka deluje v okviru PD Tolmin. Osrednja proslava bo 9. novembra v dvorani šolskega centra, v sklopu obletnice pa bosta tudi predstavitvi dveh publikacij in priložnostna razstava o delu GRS v Tolminu.
Besedilo: Žarko Rovšček
Slike: arhiv PD Tolmin