Večer, Šport - Boris Strmšek: Tekma v Kranju je bila zaključek še ene uspešne mednarodne tekmovalne sezone slovenskih športnih plezalk in plezalcev.
Slovenski "pajki" se trdno držijo svetovnega vrha
Po lanski ezoni v športnem plezanju, ko je Maja Vidmar postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, Natalija Gros pa ob tem, da je bila tretja v razvrstitvi balvanskega plezanja, še najboljša v skupnem seštevku vseh treh disciplin (težavnost, balvaniranje, hitrost), nihče ni vedel, kam še lahko sežejo naši plezalci in plezalke. In ali lahko takšne rezultate sploh ponovijo. Toda očitno se ni bati za dobre rezultate tudi v prihodnjih sezonah, kar so dokazovali letos čez vso sezono.
Prav gotovo velja športno plezanje za enega najuspešnejših slovenskih športov v tem trenutku, čeprav v javnosti vse preveč merimo uspešnost s tem, koliko denarja se pretaka v določeni športni panogi. A športno plezanje že dolgo ni več tako reven šport, za kar ga imajo mnogi. Čeprav bi moralo šteti predvsem to, kar je najpomembnejše - brez veliko truda, odrekanja in dobrega dela ni rezultatov v nobenem športu. Dobro (in strokovno) delo pa se najprej odraža pri delu v mlajših kategorijah. Po rezultatih v mladinskih kategorijah v zadnjih letih športno plezanje pri nas dober naraščaj.
Čeprav imamo še posebej pri dekletih v članskih kategorijah zares odlično ekipo, so tudi fantje počasi priplezali blizu vrha. Tako smo dobili prav na zadnji tekmi letošnjega svetovnega pokala v Kranju tudi slovenskega zmagovalca, saj je Klemen Bečan po tretjem mestu v Chamonixu letos še drugič stopil na stopničke, in to na najvišji. To so šele tretje stopničke za slovenske športne plezalce doslej! Pri dekletih je situacija v zadnjih letih nekaj povsem drugega, saj smo se že kar navadili na odlične rezultate, ki jih je najprej dosegala Martina Čufar, ki je sicer že nehala tekmovati, za njo Natalija Gros, pridružili pa sta se ji najprej Maja Vidmar in letos še Mina Markovič. Če smo z Martino Čufar dobili Slovenci leta 2001 prvo svetovno prvakinjo, dobivamo z Vidmarjevo, Grosovo in Markovičevo odlično ekipo, ki je sposobna krojiti svetovni vrh prav na vseh tekmah.
Prej je bila Martina Čufar dober zgled vsem ostalim, sedaj pa Slovenija premore vrsto plezalk in plezalcev, po katerih se lahko zgledujejo mlajši. Tako je ob Klemnu Bečanu svojo prvo zmago v svetovnem pokalu letos dosegla Mina Markovič (v avstrijskem Imstu), druga je bila v belgijskem Puursu, tretja pa v Chamonixu. Markovičeva zaseda na trenutni svetovni lestvici tretje mesto. Natalija Gros je letošnja evropska prvakinja v balvanskem plezanju, ob tem ima vrsto uvrstitev med najboljše, dve zmagi v svetovnem pokalu pa je kljub poškodbi na začetku sezone dosegla Maja Vidmar. Tako je bila prva v Bernu (Švica) in Puursu (Belgija), druga v Kranju, tretja pa v Imstu, obenem je tudi letošnja evropska podprvakinja. Na svetovni lestvici zaseda drugo mesto.
Dekleta ob vrhunskem športnem plezanju dosegajo odlične rezultate tudi v skali, saj je med tistimi plezalkami, ki so do zdaj preplezala smeri z oceno 8c ali več, največ prav Slovenk. Letos sta zmagovalca v svetovnem pokalu v težavnosti precej zanimiva. Pri dekletih je to komaj 16-letna Avstrijka Johanna Ernst, prav na finalu v Kranju je z zmago praznovala svoj rojstni dan, to je šele prva njena sezona v svetovnem pokalu. Pri fantih si je na zadnji tekmi v Kranju zagotovil skupno zmago Nizozemec Jorg Verhoeven, ki doma ne najde plezalnih sten in mora trenirati v tujini.
Prav gotovo se lahko za odlične rezultate slovenske reprezentance zahvalimo tudi neumornemu Tomu Česnu, ki že od leta 1990 organizira v Kranju tekme v plezanju, ki so bila takrat še master tekme, od leta 1996 pa so pri nas tekme za svetovni pokal. Kranjski organizatorji veljajo za zgled marsikaterim drugim, najboljši svetovni plezalci in plezalke pa zaradi odličnega vzdušja vselej radi prihajajo v Slovenijo. Omeniti velja, da je Slovenija tudi edina doslej, ki je organizirala televizijski prenos finala. Vsekakor so to pomembni dosežki, ki so posledica dobre organiziranosti, čeprav pa žalosti dejstvo, da imamo v Sloveniji le eno plezalno steno, ki je primerna za organizacijo mednarodne tekme. Kljub vrsti plezalnih sten ni prav nobene namenske dvorane za športno plezanje, zato so plezalci še vedno odvisni od redkih terminov v sicer prezasedenih dvoranah in telovadnicah. A kakor se spopadajo s težavnimi stenami in smermi, se tudi s tovrstnimi težavami. Vsekakor pa ob odličnih rezultatih obstaja več upanja, da bo imela nekoč tudi država več posluha in bodo v Sloveniji zrasli športno-plezalni centri, kakor jih imajo ponekod v tujini. K temu naj bi pomagale tudi letošnje zmage, ki so jih za Slovenijo dosegli Klemen Bečan, Natalija Gros, Mina Markovič in Maja Vidmar.
Misel: Kljub vrsti plezalnih sten v Sloveniji ni prav nobene namenske dvorane za športno plezanje.
BORIS STRMŠEK