Žorž Bogdan - Vzgojna razmišljanja. Ognjišče, 2014. 183 strani, fotografije.
Veliko je knjig, tudi v slovenščini, z opisi poti in s spomini na doživetja »tam gori«. Le nekatera pa vključujejo tudi razmišljanja in napotke drugim pohodnikom in planincem. Taka je knjiga Bogdana Žorža, ki je izšla z naslovom Nauk gora in podnaslovom Vzgojna razmišljanja. Avtor knjige je z ženo Zdenko in drugimi člani svoje družine ter prijatelji prehodil veliko planinskih poti in osvojil številne vrhove slovenskih gora. Pri opisu le teh pa je rad delil nasvete in napotke tudi za druge. Ljudje, ki so to brali, so to z veseljem sprejemali in tudi upoštevali. Dobrohoten ton besedil v pisanju in govoru je padal na »rodovitna tla«.
Vse o vsebini povedo naslovi posameznih kratkih poglavij:
Iz mojega nahrbtnika (v njem opisuje, da se je zapisal planinstvu potem, ko ni mogel iti na prvi planinski izlet, na razgledni Kucelj nad Vipavsko dolino). Kar dosežemo brez napora, nima prave vrednosti (v to se je prepričal, ko se je vzpenjal na slikoviti Krn). Markacije (čez Spodnje Bohinjske gore in tudi drugod so mu kazale vedno pravo pot k izbranemu cilju, katerega si moramo izbrati tudi v vsakdanjem življenju). Megla (v Kamniških Alpah ga je prisilila, da se je moral opreti na sočloveka, tako kot se moramo tudi predvsem v mladosti). Razgled (z Sabotina, ki ga je očaral, je darilo tistemu, ki zna občudovati in se čuditi). Temeljitost (je potrebna pri pripravi na vsak izlet, kot ga je opravljal nekoč iz Tamarja na bližnje visoke vršace, in tudi za vsak dan v življenju). Disciplina (je potrebna pri skupinskih pohodih, tudi na Triglav, in tudi v vsaki večji skupnosti, celo državi). Gora – slutnja večnosti (od nekdaj že vse tam stoji in še vedno bo). Hvaležnost (je namenjena sočloveku – planinskemu vodniku, ko te pripelje na Triglav in razgledu z njenega vrha). Neurje (je v gorah lahko nepredvidljivo, a ko mine, je lahko tam najlepše). Strah (je v običajnem življenju v dolini negativni pojav, v gorah pa je pravočasno opozorilo za previdnost). Solidarnost (je v gorah nekaj običajnega, česar bi se morali navaditi tudi v dolini). Gore in demokracija (so veliko bolj povezane med seboj, saj so enostranske odločitve lahko usodne). Sprijazniti se ali sprejeti (z dejstvom po nesrečnem dogodkom, ki ga ne mremo nadomestiti). Odpornost (si lahko pridobimo z redno aktivnostjo, tudi pri izletih v gore). Tekmovalnost (v planinstvu ni kategorija, ki bi jo morali gojiti, saj tam ni nasprotnikov in sovražnikov). Samo še tokrat (si je pomembno izpolniti želje, tudi če je pot težka in naporna). Tišina (v gorah je lahko zdravilo za naporno delo v dolini). Slabo vreme (nas ne sme zadržati doma, saj je lahko že v kratkem lepše). Maša v gorah (na Kredarici, na Molički planini ali še na mnogih krajih so idealni dogodki za srečanja s starimi prijatelji in novimi znanci). Bližnjice (so zanimive poti v hribih; biti pa moramo skrajno oprezni, da ne zgrešimo poti). Preizkušnja (naj bo kontrolirano doživetje ali vodeni izlet izkušenega poznavalca poti). Junaštvo ali junačenje (nas pogosto lahko drago stane). Koliko je še do vrha? (je potrebno pogledati doma, ko pripravljamo načrt za dnevno turo). Čuječnost (je višja stopnja pozornosti na tiste stvari, ki se nam sprva ne zdijo pomembne). Čas (je zlata vreden, če nam ga zmanjkuje; pomembno pa je, da si včasih življenje uredimo tako, da ne bomo njegovi sužnji). Veselite se življenja (ob delu in ne pri brezplodnem zapravljanju časa).
Ciril Velkovrh