Planinski vestnik september 2018

Poletje je letos neodločno pričelo svoj pohod. Sneg pod stenami se je kar dolgo držal, vzpone v naših največjih stenah pa so pogosto ovirale nevihte. V juniju je še prevladoval obisk nižjih in nižje ležečih sten, pogosto opremljenih. Julij ni kazal prave poletne podobe. Pogoste nevihte so večkrat nagnale plezalce iz sten ali jih zaustavile za nekaj časa na kakšni dobri polici. Julija tako ni bilo večjega plezalnega razmaha. Na kakšnega izmed lepih dni pa se je kdo le spraševal, ko je sameval v kateri izmed naših velikih sten, kje so vse ostale naveze na takšen dan. S prihodom pravega poletja je število vzponov naraslo, prvenstvene pa so nastajale ves čas.

Novosti v naših stenah

Prvenstvene smeri v naših stenah so bile plezane tedensko. Novosti vključujejo tako smeri v nižje ležečih trening stenah, smeri višje v gorah, smeri opremljene s svedrovci in v klasični maniri. 1. julija sta v skupini Špičja nad Trento novo smer preplezala Matija Volontar (AO Jesenice) in. Bor Levičnik.(AO Ljubljana Matica). Potegnila sta jo v severni steni Vrh Labrja, za katero je značilen strm začetek in lažje nadaljevanje. V desnem delu stene, kjer sta plezala, je začetek še posebej strm in prepreden s previsnimi zaporami. To je bil tudi detajl smeri Poleg tehničnih težav je plezanje ovirala še krušljiva skala. Raztežaj za hladne glave. Višje je stena postala prijaznejša in ponudila dobro, pa tudi odlično skalo. Tako kot prvo navezo bo tudi ponavljalce najbrž razveselila idealna poč nad prvim raztežajem, ki na plezalca čaka kot nagrada po premaganih začetnih problemih. Smer sta Volontar in Levičnik poimenovala Palme in valovi (VII, 400 m). Plezala sta šest ur.

Marija Jeglič in Silvo Karo sta to poletje pogosto združila moči in preplezala več prvenstvenih. Mlada in starejša, a ne zarjavela, generacija sta združili moči in nastale so lepe, zahtevne prvenstvene smeri v odmaknjenih stenah. Prvo novo smer sta skupaj preplezala 8. julija v SZ steni Velike Martuljške Ponce. Kot je za marsikatero turo na tem koncu značilno, je tudi ta zahtevala dolg dostop in sestop. Smer sta plezala pet ur in bila na vrhu še pred prihodom neviht, ki so bile v tem času redno na sporedu. Z vrha ju je nato čakal še zahteven zgornji del in nato dolgotrajna hoja do doline. Novo smer sta poimenovala Obraz Ponce (VII+/V, 420 m), kar veliko pove o izgledu stene. 14. julija sta plezala v Malem Oltarju. Zaradi muhastega vremena sta že zgodaj vstopila v steno in ob enih popoldne zaključila plezanje na vrhu Malega Oltarja. Sledil je spust v grapo med Malim in Velikim Oltarjem ter sestop po njej do pod stene, kjer ju je pričakal dež. Smer sta poimenovala Dorotheus (VII/IV, 400 m). Nekaj dni kasneje, 19. julija, sta plezala v severozahodni steni Planje. Zamišljeno smer sta poskušala preplezati že lansko poletje. Takrat ju je od vzpona odvrnila mokra skala, sta pa v bližini kljub temu preplezala novo smer Steber za lepši dan, ki še vedno čaka na ponovitev. Letos sta se vrnila in uspela v željeni smeri. Po sedmih urah sta dosegla rob stene in smer za seboj poimenovala Johanca (VIII-/VI, 320 m). Kasneje sta skupaj obiskala še Jerebico. V njeni SV steni sta 28. julija plezala med Huljevo in Alijevo smerjo. Prehodi so bili strmi, varovanje pa skopo. Za novo smer sta potrebovala sedem ur plezanja, poimenovala sta jo Julijska Orlica (VII+/VI, 450 m). Naslednji dan sta odšla še v severno steno, ki je v Jerebici najmanj obiskana. V njenem levem delu sta našla smer z lepimi naravnimi prehodi, dobro skalo prejšnjega dne pa je zamenjala krušljiva in poraščena. Vrh stene sta dosegla po štirih urah plezanja. Smer sta poimenovala Konfin (VII-/V, 340 m). Njuna prva smer ni dolgo čakala na ponovitev. 4. avgusta sta Julijsko orlico prva ponovila Gašper Pintar (PK Škofja Loka) in Klemen Gerbec (AO Kranj).

V redko obiskani zahodni steni Male Goličice sta si novo smer zamislila Janez Svoljšak in Sara Jaklič (oba AO Kranj). Prvič sta poskusila 21. julija, vendar ju je dež nagnal že na začetku smeri. Ponovno sta se vrnila 24. julija in uspešno dosegla vrh preko žlebičev in zajed, ki tečejo preko kompaktnih plošč. S seboj sta imela podvojene metulje številka 1, 2 in 3, saj širokih pok v smeri ne manjka. Smer je dobila ime Popoldanska malica (VII-/VI-,m 200 m). Vključno s podstavkom (do IV-) in lažjim zgornjim delom stene (II) je smer visoka 600 m.

V Kamniško-Savinjskih Alpah sta nastali novi smeri v Kranjskem Dedcu in Kalški gori. V Dedcu sta 28. julija plezali Marta Krejan Čokl (AK Ravne) in Maja Šuštar (AO Domžale). Preplezali sta 110 metrsko smer, ki nudi lepo plezanje in dobro varovanje z metulji in zatiči. Na sidriščih sta zabili nekaj klinov in nekatere še predobro, tako da ti čakajo na naslednje naveze. Smer sta poimenovali Za možače in lovače ter ocenili s VI-/III-IV. Maja je poleg te preplezala še eno prvenstveno smer. Skupaj z Urbanom Bolto (AO Domžale) sta jo preplezala v Kalški gori levo od smeri Durjava-Valant. Višje sta omenjeno smer prekrižala in našla edine sledi predhodnikov. Ime njune nove smeri je So rekle ovce (V+/IV, 220 m).

Še ena smer iz daljne pomladi. V Kordeževi glavi Pece je nova smer nastala v sklopu akcije Slovenske mladinske alpinistične reprezentance. Preplezala sta jo Andrej Jež (AK Ravne) in Luka Štravs (AO Idrija). Poimenovala sta jo po dogajanju na nebu – Nevihtna smer (VI-, 200 m).

V Krofički sta 8. julija Marko Mavhar in Marko Volk preplezala novo, s svedrovci opremljeno smer. Poimenovala sta jo Misel dveh prijateljev (VIII+,/IX-, 220 m). Za ponovitev je potrebnih dvanajst sistemov.

Nekaj prvih ponovitev in Z stena Mangarta

V Kozjeku je bila prvič ponovljena še sveža smer Špilferderber (VIII, 150 m). 20. junija sta jo ponovila avtor smeri Marko Mavhar in Gregor Šeliga. Marko je 23. junija z Alešem Gradišnikom opravil še drugo ponovitev smeri Vražja podobica (VII, 180 m) v Krofički

V Mlinarici sta 17. junija Miha Močnik in Neli Penič (oba AO Železničar) prva ponovila smer Trinajsti, dan 0 (VI/III-V, 120 m), ki poteka na izraziti Lešarjev zob. Skali sta dala boljšo oceno kot predhodnika, smer pa ocenila kot lepo.

Klemen Gerbec in Gašper Pintar sta ponovila smer Bobr (VII+, 500 m). Smer sta lani prva preplezala Matija Volontar in Andrej Jež ter jo posvetila Domnu Petrovčiču. Klemen in Gašper nad skalo nista bila tako navdušena kot prva plezalca, a sta smer vseeno ocenila kot lepo. Naslednikom priporočata vzeti s seboj metulj Bd#4.

V muhastem začetku poletja je bila precej obiskana zahodna stena Mangarta, ki nudi udoben in hiter dostop ter sestop. V nedeljo, 1. julija, so Domen Košir, Ajda Pristavec in Vesna Iršič (vsi AO Železničar) opravili prvo ponovitev smeri Črna ovca (VI-/IV-V, 350 m). Šestim klinom prvih plezalcev so dodali še dva svoja. Urban Bolta (AO Domžale), Matej Fugina (Akademski AO) in Gregor Klančar (AO Novo Mesto) so ponovili redko obiskano smer Svizec (V/III-IV, 300 m). Smeri so predlagali oceno V+/V, 350 m. Poleg omenjenih ponovitev je na dan prišlo nekaj novosti, ki se sicer na tičejo letošnjega leta. Na spletu so bili objavljeni podatki s svedrovci opremljene smeri Uroša Ruparja in Maje Krajnik (PK Škofja Loka). Smer se imenuje Briljantina (6b, 10 raztežajev) in poteka v desnem delu stene. Ponavljalci potrebujejo 15 sistemov in 60 metrsko vrv. Smer ima že več ponovitev. Na tem mestu velja omeniti še izgubljeni in ponovno najdeni smeri pokojnega Slavka Svetičiča v isti steni. Znano je bilo, da je Slavc preplezal dve smeri v Z steni, ko je delal kot oskrbnik v Mangartski koči, kje točno je plezal, pa je prišlo na dan šele pred kratkim. Urednik spletnega mesta Primorske stene je smeri našel v založeni mapi in ju dodal na splet. Smeri Andrejka in Sezona senc segata do V+ stopnje in zagotovo zaslužita kakšno ponovitev.

Akcije Slovenske mladinske alpinistične reprezentance

Letos so se SMAR-ovci dobili na več akcijah. Pred kratkim je izšlo poročilo marčevske akcije pod Loško steno, ki je potekala od 16. do 18. marca. Akcije so se udeležili Sara Jaklič (vodja akcije), Jernej Ortar (pomočnik vodje akcije), Marija Jeglič, Matija Volontar, Andrej Jež in Žiga Oražem Ta je bila s plezalnega vidika neuspešna saj sta vreme in nevarnost plazov onemogočala vzpone. Tudi poskus s smučmi proti Mangartskemu sedlu ni obrodil sadov. Akcija je koristila boljšemu medsebojnemu poznavanju članov, saj so med čakanjem lahko govorili o marsičem, ne le o plezanju. Koristila pa je tudi planom za prihodnje leto, saj je bilo časa na pretek za načrtovanje. Med 13. in 14. majem so Matija Volontar, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Andrej Jež, Žiga Oražem in pridruženi Luka Štravs plezali v stenah Pece. Njihovo izhodišče je bil Dom na Peci, pod drobnogled pa so vzeli steno Kordeževe glave. Med šestimi preplezanimi smermi je bila ena prvenstvena in ena prvič prosto ponovljena. Prvič je bila prosto ponovljena smer Grege Lačna (AK Črna) in Andreja Gradišnika (AK Ravne) Za moje punce. Preplezala sta jo leta 2014 in jo prvotno ocenila VII+, A1, 170 m. Volontar in Oražem sta zahteven odsek zmogla prosto in podala novo oceno VIII+/IX-, 150 m. Jež in Štravs sta 13. maja preplezala že omenjeno Nevihtno smer (VI-, 200 m). Dan pred tem sta preplezala Ponoreli svet (VI, 180 m). V Kolčevo smer (VII+, 185 m) sta se prvi dan akcije podali Marija Jeglič in Sara Jaklič. Naslednji dan sta preplezali še Ledvični čaj (VI+, 200 m). Konec maja je pot vodila v dolomitsko gorsko skupino Pale di San Martino. Akcije med 25. in 30. majem so se udeležili Jernej Ortar (vodja akcije), Matija Volontar, Žiga Oražem, njihov mentor Marko Prezelj in gost Tom Livingston. Vreme jim ni bilo naklonjeno, je pa obisk vseeno služil spoznavanju gorske skupine in porajanju idej za naslednji obisk. Plezali so krepko pod svojim plezalnim nivojem, vendar iztisnili kar so lahko. V različnih kombinacijeh navez so preplezali so smeri Spigolo del velo (V+, 400 m) v Cima della Madonna, Via dei Camini (IV+, 300 m) v SZ steni Campanila Pradidali, Via l`altalena di Luca (VII-, 150 m) v Torre Pradidali, smer Buhlriss (VI-, 500 m) v Cimi Canali, Wiessner-Kees (VI-, 280 m) v Sass D`Ortiga in Castigloni - Detassis (V, 650 m) v Pali del Rifugio. Ponovno so se nato združili junija, ko so med 13. in 20. junijem nameravali obiskati dolino Val Bondasca v Švici. Akcije so se udeležili Anže Klarič (AO Ljubljana-Matica), Andrej Jež (AK Črna na Koroškem), Matija Volontar (AO Jesenice) in nov kandidat za članstvo Bor Levičnik (AO Ljubljana-Matica). Dolino so nekaj dni pred njihovim odhodom zaprli zaradi velikih količin nestabilnega materiala, ki preži nad dolino. Na licu mesta je zato sledilo presenečenje. Kljub vsemu so poskušali izvesti predhodni plan, toda jim na koncu ni preostalo drugega kot premik v dolino Val di Mello v Italiji. Dolina Val Bondasca je ostala zaprta celo poletje in bo kot kaže zaprta še naprej. V soseščini Val Bondasce so preplezali Tirami su (6b+, 200 m) v Pizzo Spazzacalde in Diedro Dimenticato (6c, 200 m) v Bio Pfeler. Po premiku v Val di Mello so plezali v Precipizio degli Asteroidi Oceano Irrazionale (VII, 400 m), v Scoglio delle Metamorfosi Luna nascente (VII, 350 m) ter Condelini (VII-, 350 m), v Cima del Cavalcorto Ostkante (VI, 500 m) in v Torrone Orientrale Osio-Canali (VII, 600 m).

Latok 1

6. julija so Aleš Česen (vodja odprave), Luka Stražar in britanski alpinist Tom Livingston odpotovali v Karakorum, z namenom preplezati novo smer v območju severnega stebra Latoka 1 (7145 m). Za aklimatizacijo so se povzpeli na dva vrhova severno od ledenika Choktoi do višine 6300 m. V severno steno Latoka 1 so vstopili 5. avgusta sredi noči, vrh pa dosegli peti dan plezanja. Tehnične težave niso dosegale skrajnih mej, je pa stena zahtevala veliko iznajdljivosti pri iskanju smeri in pravo izbiro časa plezanja čez določene odseke. Stena je tako po štiridesetih letih poskusov končno dobila smer. Slednja se imenuje Česen-Livingstone-Stražar. Ocenili so jo z ED+. To je druga smer v ostenjih gore in hkrati drugi pristop na vrh za Japonsko odpravo leta 1979. Prva odprava, ki je poskušala priplezati na Latok 1 je bila ameriška leta 1978. Američani so poskušali po severnem grebenu in zaradi bolezni obrnili 150 metrov pod vrhom. To je bila do letos najvišja dosežena točka s severne strani gore.

Tomaž Rotar četrti Slovenec na K2

Drugo najvišjo goro sveta K2 (8611 m) je letos za Vikijem Grošljem in Zvonkom Požgajem (oba 1993) ter Romanom Benetom (2006) osvojil še četrti Slovenec. Na vrh je pristopil Tomaž Rotar, kot član mednarodne odprave pod vodstvom uspešnega vodje in organizatorja odprav Američana Dana Mazurja. Rotar je stopil na vrh 20. julija. Vrh ga je sprejel z brezvetrjem in milimi temperaturami. Nič kaj milo pa ni bilo vzpenjanje in spopadanje z višinsko boleznijo pred tem.

Ajdovska GRS v Maroku

Ajdovska skupina GRS je letos obiskala Taghio. Člani odprave so bili Robert Kovač, dr. Benjamin Marjanovič, Vasja Lozar, David Semič, Stojan Kodele, Martin Ušaj, Tomaž Žen ter dr. Matej Kobal. Njihov prvotni cilj je bila nova smer v 600 m visoki zahodni steni Jbel Tadrarate, vendar so jim francoski plezalci nekaj mesecev prej speljali zamišljeno linijo. Alternativni cilj so našli v severovzhodni steni gore Tagoujimt n'Tsaiannt. Po naporni logistiki in treh dneh v steni so smer preplezali in opremili s svedrovci. Smer sta plezala Benjamin in Robert ostali pa so skrbeli za transport opreme in oskrbovanje naveze. Benjamin je smer še prosto ponovil z lokalcem Mohamedom. Smer z imenom Wajdowska tarat sta preplezala v prvo in ocenila s 7c, 300 m. Ostali člani skupine so v steni Paret de la Source dodali še eno novo eno raztežajno smer.

Poleti je kar nekaj navez obiskalo alpske tri- in štiritisočake. Člana Črnuškega AO sta 30. junija pristopila na Weisshorn (4506 m) po vzhodnem grebenu (D, III/I-II, 45°). Sezona pristopov na vrh se v času njunega vzpona še ni začela, tako da sta uživala v popolni samoti.

AO Kamnik je od 30. junija do 11. julija organiziral tabor v francoskem pogorju Ecrins.Tabora so se udeležili vodja Jure Prezelj, Simon Kurinčič, Klemen Romšak, Jaka Capuder, Cene Griljc, Franc Miš, Primož Brišnik, Blaž Primc, Boris Bodlaj, Katja Bodlaj, Alja Markič in Juta Pavlič. Okolica kampa Ailefroide nudi številne plezalne možnosti. Poleg dolgih športnih smeri so obiskali tudi okoliške velikane. 3. julija so se povzpeli na Pointe Puiseux (3943m). 7. julija so Klemen Romšak, Boris Bodlaj, Jure Prezelj in Simon Kurinčič preplezali Južni steber v Barre Noire (VI+/IV-V, 675 m). Smer se zaradi podorov nekoliko razlikuje od tiste v opisih, različna je tudi vina. Po višinomerjih naših plezalcev je 675 m in ne 450 m.

Člani AO Cerkno so med 12. in 14. julijem obiskali skupino Monte Rose. Povzpeli so se na vrhove Vincent Piramide (4215 m), Schwartzhorn (4321 m), Ludwikshohe (4341 m), Parrotspitze (4.432 m), Signalkuppe (4554 m) in Liskamm (4.527 m).

Nataša Vodopivec in Blaž Karner (oba AO Ljubljana Matica) sta plezala severno pobočje Gran Paradisa in Kuffnerjev greben Mount Maundita. Preplezanemu grebenu je sledil še vrh Mont Blanca.

Tomaž Jakofčič in Aljoša Hribar sta preplezala smer Contamine Vaucher (TD, 6a, 400 m) v Aiguille du Peigne in Walkerjev steber (ED-, VI, 1200 m) v Grand Jorasses.

Janez Svoljšak in Klemen Gerbec (oba AO Kranj) sta plezala v satelitih Mont Blanca. Najprej sta v Grand Capucinu preplezala smer Guliverjeva potovanja (7a+, 6b obv, 300m). Vstopila sta po smeri L’elixir d’Astaroth. Prost vzpon jima je preprečila mokra skala. V Trident du Taculu sta plezala smer Bonne Ethique (7a, 200m). V stolpu Chandelle pa sta preplezala kombinacijo smeri Bonatti-Tabou (6a+/6b, 250 m).

Anže Mikec, Janez Toni, Andraž Muhič (vsi AO Rašica) in Alex Kraljič (AO Nova Gorica) so v Chamonix odpotovali 27. julija. Njihova prva smer je bila l'Arête SW de la Table (AD, V/III, 440 m) v Aiguille du Tour (3540m). Sneg in led so nato zamenjali za skalo in se odpravili na Plan de l'Aiguille (2300 m). Tam so najprej preplezali neznano 400 metrsko smer težavnosti 6a/5c, delno opremljeno s svedrovci. Sledil je vzpon v smeri Nabot Léon (TD-, VI+/VI, 200 m) v Aiguille de Blaitière (3522 m). V slednji sta Anže in Janez zaradi poslabšanja vremena obrnila, Alex in Andraž pa sta stisnila do vrha. Naslednji dan sta Andraž in Alex plezala Arête des Papillons (D, VI+/V, 250 m), Anže in Janez pa Minette Spur (AD+, VI/V, 200 m) v Aiguille du Peigne (3192 m). Po prvem tednu se je Andraž vrnil domov ostale pa so najprej zamikali svedrovci v Aiguilles Rouges. Do konca svojega bivanja v Chamonixu so preplezali še smeri Cocher-Cochon (TD-, 6a/5c, 200 m) v Le Clocher de Planpraz (2412 m) in Frison-Roche (TD-, 6a/5c, 200 m) v južni steni Bréventa (2525 m).