Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Novice iz vertikale

Planinski vestnik oktober 2018

Novosti v naših stenah

Zadnja tretjina poletja je bila manj pestra, kar se tiče plezanja prvenstvenih. Med njimi glede na lokacijo najbolj izstopa smer v Vrhu Krnice. Čez steno trenutno poteka vsega pet smeri. Dosedanje obiske pa najbrž lahko preštejemo na prste obeh rok. Prva sta steno obiskala Rado Fabjan in Igor Škamperle leta 1984, sosednja smer je nastala v devetdesetih, kasnejša raziskovanja pa so že stvar tega tisočletja. Zadnja prvenstvena smer v omenjeni steni je bila preplezana 12. avgusta letos. Preplezala sta jo Boštjan Tomplak in Marjan Kozole (oba AO Železničar) desno od že obstoječih smeri. Tam sta sledila svojemu nosu in marsikdaj ostala presenečena, ko so bile težave višje od predvidenih. K temu so svoje dodale tudi trave, ki se tod ne ozirajo na strmino stene. Skalo sta v večini smeri pohvalila, seveda pa sta morala preplezati tudi krušljive odseke, po možnosti začinjene z zelenjem. Trav sta se po nekaj raztežajih navadila in se sčasoma celo veselila udobnih travnatih šalic. Svojo smer sta poimenovala Kamen modrosti (VI/V, 400 m). Po 10 urah sta se na vrhu srečala s kolegoma iz odseka, ki sta plezala v soseščini in skupaj so jo ubrali po nekonvencionalni in zato bolj zamudljivi smeri proti dolini. Ostali dve znani prvenstveni sta bili preplezani pod Mrzlo goro v Frenkovih ploščah in v zahodni steni Mangarta. V Frenkovih ploščah je 10. avgusta še eno smer dodal Franci Horvat – Frenk s Sašem Ocvirkom (AO Celje Matica). Zadnja smer je najtežja v steni in poteka v njenem desnem delu. Ime nove smeri je Timšel (VII-/IV-V, 150 m). V zahodni steni Mangarta sta plezala Gregor Klančar (AO Novo Mesto) in Urban Bolta (AO Domžale). Novo smer sta dodala v levem delu stene, blizu Slovenske poti na Mangart, kjer se nista srečala z nobeno izmed starejših smeri. Poimenovala sta jo Jazbec (V/III-IV, 260 m). Nasledniki bodo našli dva klina.
 

Redke ponovitve in ostali vzponi

V avgustu so bile prosto preplezane nekatere zahtevne smeri. Zelo produktivne so bile nekatere naveze v Šitah. Najprej sta se pod steno pojavila Gašper Pintar in Jernej Kruder ter ponovila Smer norčkov (8a, 300 m). Pintar je kasneje v Šitah plezal še trikrat in to dobro. 15. avgusta sta se pod smerjo Štafeta (8a(+), 350 m) na vrv navezala z Miho Kernom. Kern je Pintarju prepustil težje raztežaje, slednji pa jih je preplezal prosto na pogled. Smer sta prva (prosto) preplezala Luka Krajnc in Tadej Krišelj leta 2014, tako da je bila to šele prva ponovitev smeri. Sredi avgusta sta se na vrv navezala Silvo Karo in Gašper Pintar in prosto preplezala smeri Dasi ist nicht kar tako (7b+, 400 m) ter Weed Killer (VIII, 300 m). Karo je bil avtor oz. soavtor obeh smeri. Prvi del smeri Das ist nicht kar tako, do stika z varianto Kambič – Ribarović sredi stene, je z različnimi soplezalci opremil že leta 1991. Kasneje je smer podaljšal do vrha. Celotno smer je prvi prosto preplezal Marko Lukič leta 2001. Smer je bila do danes že večkrat prosto ponovljena. Med letošnjo ponovitvijo smeri s Pintarjem je Karo opazoval smer Weed killer v bližini. Slednjo sta leta 1988 preplezala z Marjanom Kovačem in takrat ocenila s VI+, A3, 300 m. Do tedaj še ni imela proste ponovitve. 21. avgusta sta se zato vrnila in Pintar je smer zmogel prosto ter tako opravil prvo prosto ponovitev. Po raztežajih je sedaj smer ocenjena takole: 1.R VI+, 2.R VI+, 3.R V, 4.R VIII-, 5.R V, 6.R VIII, 7.R VII in 8.R V. Plezanje zahteva več kot le močne prste, saj smer ni bogato opremljena.
V Predostenju Križevnika sta 30. avgusta redki ponovitvi opravila Marko Mavhar (AO Grmada Celje) in Marta Krejan Čokl (AK Ravne). Preplezala sta dve Frančkovi smeri in sicer Belko (III+, 100) ter Spančkolin (VI, 120 m). Ocene na papirju, kot je že znano za Frančkove smeri, so bile nižje od dejanskih, predvsem v Belki. Slednji sta predlagala oceno V ali V+. Smer Spančkolin je s svojim imenom zavajala, saj ni dopuščala kakšnega počitka. Ocena pa se ni zelo oddaljevala od standardne, kljub temu sta njena prva ponavljalca vsaj dve mesti ocenila s VI+. V steni sta pustila pet klinov in en zatič in tako nekoliko olajšala delo naslednjim obiskovalcem, v tej sicer skopo opremljeni smeri.
Veliko vzponov in med njimi nekaj posebnih, se je nabralo na Vseslovenskem alpinističnem taboru, združenim s Taborom Nejca Zaplotnika na Ledinah. Tabor je potekal od 17. do 19. avgusta. Petinštirideset udeležencev je lahko v petek spremljalo predavanje Janeza Svoljška in Tjaše Jelovčan, v soboto pa Toneta Perčiča, Zaplotnikovega soplezalca. Vmes se je pa plezalo tako klasične, kot pozabljene, le redko kdaj izbrane smeri. Preplezana je bila Igličeva (V/IV+, 350 m) v Mali Rinki, SZ raz (III) Koroške Rinke, Direktna (VI/V, 600 m) v Štajerki Rinki, v Dolgem hrbtu pa Jernejev steber (V-/V, 600 m), Povšnarjevo zajedo, Trikot (VI/IV, 500 m), Jubilejno (V/IV, 500 m), 3P , Indijansko poletje (VI+/V, 500 m), Smer Jana Platenhusa (IV/III, 500 m), Alkajdo (V+/IV+, 220 m), v Grintovcu Tomažev steber (VI-/V, 350 m), Grintovčev steber (V/IV, 250 m), Dijaško (IV), Kovkov sindrom (V-, 500 m) in Zajedo Ekar-Jamnik (VI-/IV, 350 m). Povšnarjeva zajeda je bila verjetno tretjič ponovljena, Alkajda drugič, 3P tretjič prosto oziroma drugič po originalni smeri. Znani sta prosti ponovitvi 3P-a iz leta 1991, ko je smer prosto preplezal Miha Kajzelj in iz leta 1993, ko sta jo preplezala Tomaž Jakofčič in Mina Oven, ki pa sta najtežji raztežaj preplezala desno od originalne smeri.
 

SMAR na Norveškem in v Gruziji

Člani Slovenske mladinske alpinistične reprezentance so v juliju in avgustu izvedli dve akciji. Prva je bila julija na Norveškem. Tja so odpotovali Žiga Oražem (vodja), Matija Volontar, Anže Klarič, Jernej Ortar, Bor Levičnik in Matevž Štular. 5. julija so se s kombijem odpeljali od doma proti vasici Lysboten v zatrepu fjorda Lysefjorden na jugozahodu Norveške. Po 26 urah poti so se nastanili v tamkajšnjem kampu. Do pod željenih ciljev so v naslednjih dneh dostopali s čolni. Plezali so v stenah Vestlige bastion, Lyseveggen in Nordveggen. Smeri, ki se večinoma plezajo večdnevno so poskušali preplezati v enem dnevu, kar jim je tudi uspevalo. V pomoč jim je bil dolg dan, saj je sonce v času njihovega obiska zahajalo ob 22:30. Naveza Oražem–Štular je 8.julija v Vestlige bastionu preplezala smer Hoka Hej (VIII-, 800 m) v 11 urah, naveza Volontar–Levičnik Litteljohn Jones–Renshaw Foulkes (VIII, 800 m) v 13. urah, naveza Klarič–Ortar pa v Lyseveggenu prvenstveno smer Humus (V+, 800 m) v 12 urah. Naslednji dan so v Nordveggenu plezali Oražem in Volontar varianto Nordost passasjen ( VII+, 935 m) v 9 urah, isto smer v originalni verziji naveza Ortar–Štular v 13 urah, Klarič in Levičnik pa v Vestlige bastionu že omenjeno smer Hoka Hej (VIII, 800 m). Sledil je premik v dolino Uskedalen ob fjordu Hardangerfjord. Tam so bile stene bolj položne a so ponujale zahtevno plezanje v ploščah in počeh. 13. julija sta Oražem in Ortar preplezala smeri Alkymisten (VII-, 245 m), Proverboring (VII, 185 m) v steni Vetletindpillaren. V isti steni sta Štular in Levičnik preplezala Med stein i lommen (VII+, 265 m). Naslednji dan sta v Oktertindu Oražem in Ortar preplezala smer En midtsommernattsdrom (VII, 490 m), Štular in Levičnik pa smer Fjellspringeren (VII+, 455 m). Volontar in Klarič sta plezala v Veteltindu smer Vetletindpillaren (VII, 600 m). 16. julija sta Oražem in Levičnik v Geitadalstindu preplezala Ingolfs rute (VII, 600 m), Volontar in Štular v Aksloju Postscript rett i offset (VII-, 640 m), Ortar in Klarič pa v Geitadalstindu smer Sahara (VI+, 600 m). Zadnji dan plezanja 18. julija, sta plezala le Oražem in Volontar in sicer v Oktertindu smer Saujekten (VII+/VIII-, 325 m). Sledila je dolga pot domov.
Med 4. in 25. avgustom so člani reprezentance plezali v Gruziji. Odprave so se udeležili Matija Volontar (vodja), Sara Jaklič (pomočnica vodje), Marko Prezelj (mentor), Marija Jeglič, Žiga Oražem, Matevž Štular, Bor Levičnik in Andrej Jež. Gostil jih je gruzijski alpinist Archil Badriashvili. Njihovo izhodišče je bilo mestece Mestia na severu Gruzije, ki velja za center plezalne kulture v državi. Odpravo je zaznamovalo slabo vreme, ki pa ni povsem preprečilo plezanja in člani so vseeno na koncu dosegli zahodni  vrh Šhare (5068 m), vrh Šarovski (4210 m) in vrh Severne Ušbe (4690 m).  Na zahodni vrh Šhare so se preko zahodnega grebena povzpeli Jež, Jeglič, Jaklič, Štular, Prezelj in Badriashvili. Za vzpon in sestop so potrebovali štiri dni. Na vzponu so imeli izrazito slabe razmere z obilo novega snega. Sestop so začinili neprijetni pripetljaji. Na najstrmejšem spustu se jim je ena vrv nepojasnjeno natrgala, druga pa zataknila, tako da so jo le s težavo rešili. Nižje jih je čakalo nevihtno vreme s sodro in točo. Na vrh Severne Ušbe in vrh Šarovski so plezali Oražem, Volontar in Levičnik. Vrh Severne Ušbe so dosegli preko zahodne stene (UIAA3, AI3, 1100 m). V nasprotju z ostalim delom ekipe so imeli dobre razmere za plezanje, zato so vzpon opravili izredno hitro. Za vzpon in sestop so porabili 8 ur.
 

V svetu ledenikov

V času toplih avgustovskih dni je marsikatera naveza odšla v Karnijce in Dolomite, večinoma uživati v dobro opremljene klasike z odlično skalo. Po prvem poletnem snegu je obisk južnih sten v Karnijcih še narasel. Topel avgust pa so nekateri izkoristili tudi za obisk najvišjih alpskih špic. Aleksander Krajnc, Blaž Karner, Nataša Vodopivec in Jana Čukajne so 12. avgusta odšli v Chamonix. Vreme jim tam sicer ni služilo najbolje, a se niso dali. Aleksander in Blaž sta v sedmih urah in pol preplezala Gervasuttijev steber (6a, A1, 800 m) v Mont Blanc du Taculu. Do vrh Tacula sta nadaljevala po smeri Red Tower, saj je bila originalna smer precej krušljiva. Nataša in Jana sta plezali na drugi strani doline v Rdečih iglah, kjer sta preplezali Južni greben (D-, 5a, 400 m) v Chapelle de la Gliere.
Janez Svoljšak (AO Kranj) si je zaželel najvišjega v Alpah in to v enem dnevu. 27. avgusta se je povzpel na Mont Blanc po grebenu Innominata (D+, V+, 60°, 1000 m). Iz doline Val Veny do vrha Mont Blanca je potreboval 12 ur. Istega dne se je tudi vrnil nazaj v dolino.
V gorovju Altaj sta Klara in Milan Meglič preplezala Beluho (4506 m), najvišji vrh Altaja in Sibirije. Vrh sta dosegla v dnevu in pol preko vrha Delone. Prvi dan plezanja sta dosegla vrh Delone, bivakirala, naslednji dan pa priplezala na Beluho. Z vrha sta sestopila po normalni smeri. Za vzpon po omenjeni smeri sta običajno potrebna dva do trije dnevi, tako da sta od ruskih alpinistov dobila pohvale za hiter vzpon.
 

Škotska

Milena in Miha Praprotnik sta letošnje poletje obiskala Škotsko, natančneje otok Lewis. Njun gostitelj je bil škotski prijatelj Rab Anderson, dober poznavalec območja in med drugim soavtor novega plezalnega vodnika za območje. Skupaj so plezali dvajset do trideset metrske eno raztežajne smeri s sprotnim nameščanjem varovanja. Dostop do klifov je bil navadno zelo kratek – pet do petnajst minut. Kot je značilno za tamkajšnjo plezano tradicijo, v smereh nista našla sledi predhodnih plezalcev, za varovanje pa sta uporabljala izključno metulje in zatiče.

 Novice iz vertikale 
Planinski vestnik, oktober 2018

 
Kategorije:
Novosti Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.