Dnevnik - Primož Knez: Gorski reševalci so lani opravili več kot 300 reševanj, skoraj polovico ob sodelovanju policijskega ali vojaškega helikopterja z izurjeno posadko. V teh dneh dežurna helikopterska posadka na Brniku opravi tudi po nekaj reševalnih akcij na dan.
Poleg sodelovanja v mirovnih misijah (že od leta 2010 recimo na Kosovu) je najpomembnejša in tudi najpogostejša naloga pripadnikov 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske, ki ima osem helikopterjev bell in enega cougar, reševanje ponesrečencev bodisi v okviru projekta nujne medicinske pomoči, še bolj pa ob sodelovanju zdravnikov in gorskih reševalcev v slovenskih gorah in hribih.
Z morja kar na Triglav
Gorski reševalci so lani opravili več kot 300 reševanj, od tega jim je pri polovici pomagal helikopter bodisi Slovenske vojske bodisi policije. Sezona gorništva je te dni na vrhuncu, s tem pa tudi »sezona« reševanja ponesrečenih, zaplezanih in zadnje čase vse pogosteje tudi obnemoglih. Zato v prvi vrsti velja opozorilo, da se odpravite v gore le ob primernem vremenu, s primerno opremo in predvsem dobro pripravljeni. »Žal se še vedno dogaja, da se ljudje po dveh tednih ležanja na morju brez kakršne koli kondicije in predhodnih priprav za hojo v hribih odpravijo naravnost na Triglav ali kako drugo zares visoko in zahtevno goro. Ob 'pomoči' kozarčka ali dveh mnogim odpove telo in tudi v takih primerih moramo potem posredovati,« je dejal poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske Branko Rek.
Med poletjem, od sredine junija do sredine septembra, na brniškem letališču vsak dan dežura helikopterska ekipa pilota, zdravnika, gorskega reševalca in policista. Za helikopterski prevoz izmenično, na 14 dni, skrbita vojska in policija. Ob včerajšnji predstavitvi dela vojaškega helikopterja je ekipa ravno prišla z ene od akcij in še preden se je lahko »nastavila« fotografskim objektivom in kameram, je ista ekipa že odhitela na pomoč planincu na Lučki Dedec pod planino Korošico. Več akcij v enem dnevu tako ni nobena posebnost, včasih jih je tudi po več kot pet na dan...
Primanjkuje jim zlasti pilotov
Slovenska vojska s svojim helikopterjem sicer že deset let sodeluje tudi pri reševanju v okviru nujne medicinske pomoči, doslej so pomagali že v 2366 akcijah. Vse leto seveda skrbijo tudi za helikoptersko reševanje v gorah, a razen čez poletje, ko je na Brniku stalno dežurna popolna ekipa in ko lahko poletijo prej kot v petnajstih minutah od klica ponesrečenca, morajo »po poti« pobrati še zdravnika in gorskega reševalca. »Razmišljanja o stalni pripravljenosti popolne ekipe so zato več kot na mestu, prav tako sodelovanje z ekipo nujne medicinske pomoči. A pri prvem se zatakne s kadri in denarjem, pri drugem pa z različno opremo, ki jo potrebujemo bodisi za nujno medicinsko pomoč bodisi za reševanje v gorah,« je dodal Branko Rek. Ob tem je treba dodati, da je v Sloveniji zgolj 14 zdravnikov letalcev, ki so prosti čas pripravljeni in sposobni nameniti še reševanju v gorah. Prav tako je na voljo le 60 gorskih reševalcev, ki pa to delo opravljajo prostovoljno, za dnevnico in kilometrino, kot se reče. In so pravzaprav edini v ekipi, ki za 12-urno dežurstvo, ko je treba tudi po večkrat na pot na najbolj zahtevna reševanja, na katerih tvegajo tudi lastno življenje, ne dobijo plačila.
A tudi plačilo pilotov v Slovenski vojski ni ravno stimulativno, zato ni čudno, da mnogi tehniki in piloti, ki se izšolajo v vojski, »pobegnejo« za nekajkrat višje plačilo v civilno letalstvo. »Tako pilotov letal kot helikopterjev nam primanjkuje. Letos, ko se je upokojilo šest pilotov, bomo res dobili pet novih, a je to bolj izjema kot pravilo. Za vojaškega pilota je treba končati strojno fakulteto, dodatno šolanje pa traja še vsaj tri leta. Doslej smo vsaj za tehnika imeli možnost šolanja pri Adrii, zdaj je Adria to ukinila in tako pilote kot tehnike pošiljamo na dodatno šolanje v tujino. Po vseh teh letih se potem lahko zaposlijo pri nas,« je razložil Rek. Ob podatku, da mladi pilot prejme manj kot tisoč evrov plače, je res treba pritrditi, da so motivi za zahtevno šolanje in še bolj zahtevno službo (tako v vojaškem delu kot pri reševalnih nalogah v okviru civilne zaščite) povsem drugje.
Primož Knez