Manca Čujež 22.02.2014 14:38 2609 0

Oprava Gaurišankar 1983 AO Celje

8. IMFFD: "Smer je v skali na višini med 5600 in 6000 metri dosegala težavnost pete stopnje, v snegu in ledu pa do 75 stopinj."

Odprava AO Celje leta 1983 na Gaurišankar je bila prva društvena himalajska odprava v Sloveniji. Kako se je takratna odprava razlikovala od današnjih?
Odprava je bila odraz takratnega časa, kar pomeni napenjanje fiksnih vrvi, postavljanje višinskih taborov in pa seveda delo vseh članov odprave, zato da nekdo osvoji vrh.

Čeprav je vaše napredovanje v južni steni južnega vrha nepalske svete gore krojilo slabo vreme, je pet članov odprave novembra 1983 doseglo vrh po Slovenski smeri. Kako zahteven vzpon je bil to in koliko ponovitev je doživel?
Slabo vreme je trajalo vse do dvajsetega oktobra. Vmes nam je sneg dodobra uničil tabor ena, s stene pa so se valili plazovi. Ko se je vreme ustalilo, pa je bila zagnanost članov odprave na vrhuncu in v samo dvanajstih dneh nam je uspelo preplezati steno in se povzpeti na vrh. Smer je v skali na višini med 5600 in 6000 metri dosegala težavnost pete stopnje, v snegu in ledu pa do 75 stopinj. O težavnosti govori tudi dejstvo, da v vsej smeri ni bilo mesta za postavitev udobnega šotora. Tu so se nam odlično obnesli šotori "lotse", ki so ostali od jugoslovanske odprave iz leta 1981 v južno steno Lotseja. Vzpon v celoti nima ponovitve, razen lanskega vzpona Francozov, ki pa tik pod vrhom smeri zavije desno proti vrhu. Francozi si sicer lastijo prvenstveni vzpon.

Kako sta Celje in Jugoslavija počastila vaš uspeh na himalajskem sedemtisočaku?
Za Celje je bil to takrat velik uspeh, verjetno pa zaradi premalo "reklame" v Jugoslaviji in v svetu ni bilo pravega odziva.

Katere anekdote z odprave se najpogosteje spomnite?
Anekdota je bolj s konca odprave. Ko smo se vračali proti civilizaciji, smo v glavnem spali po hišah v vaseh. In tako se je zgodilo, da se je v enega člana naše odprave zaljubila domača hči – Šerpani. Sledila je zaročna večerja s kuhanim krompirjem in maslom, dekle pa je bilo pripravljeno takoj oditi s svojim izbrancem. Toda njena mama je bila nepopustljiva, rekoč da mora dekle naslednje dni po živino na oddaljeno planino, šele potem lahko gre od hiše, tako da potem iz vsega tega ni bilo nič.

Kako je odprava na Gaurišankar zaznamovala nadaljnjo alpinistično pot njenih članov?
Med udeleženci odprave je bilo nekaj za takratni čas zelo dobrih alpinistov, vendar je na žalost večina utonila v povprečju.

* V imenu članov odprave (vodja odprave: Slavko Cankar, člani: Aco Pepevnik, Brane Povše, Smiljan Smodiš, Aleš Stopar, Marjana Šah, Bojan Šrot, Jože Zupan, Zvone Drobnič (AO Ljubljana Matica), zdravnik Tone Žunter, novinar Srečko Šrot) je odgovarjal Brane Povše.

Manca Čujež

...02.2014
ODPRAVA GAURIŠANKAR 1983 AO CELJE