Janez Pikon: Visoko in ponosno izstopa nad ostenjem Komarče, Orlov kamen je močno zaverovan v Savico in potok s pogledom vodi v Bohinjsko jezero. 
Razgledni vrh Orlič ali Orlov kamen (Órlíč, 1457 m), zahodno izstopa nad Komarčo in južno nad Črnim jezerom. Močan požar je v letu 2008 pustil močno opazne sledi na pobočju, sledi so vidne še dandanes. Kratkemu vzponu sledi blagi spust na planoto, ki se razteza nad prepadi Komarče. Udobna steza se vije po ravnem predelu in kmalu pripelje na odprt izpostavljeni prostor z izrednim razgledom na Ukanc, Bohinjsko jezero in Bohinjsko dolino. Ko stopim iz gozda na razgledni vrh Orlič (Órlíč), tudi Orlov kamen, se mi pogled globoko pod nami ustavi na skoraj polnem parkirišču pri Savici. Proti Komni se nad stezo z najvišjim vrhom Jagrova skala (1516 m) pot zatem potopi v gozd in poteka po valovitem svetu, ki že kaže značaj razbrzdane Komne. Hodim po snegu gor in malo dol, okrog Jagrove skale, mimo pogorelega vrha Orlič, čez razglednik na jezero, po strmih klancih se kasneje spustim do Črnega jezera. Gladina je po zadnjem močnem deževju narasla za gotovo več kot 10 metrov. Potem se je napravil led in potem se je gladina vode pod njim spustila in led se je od teže posedel in razklal v lepe ledene plošče, ki predstavijo čudovito igro narave.
Orlič, Komarča in hudournik ali potok Savica, ta nebeški pogled na mogočni slap Savice. Kdo je udaril ob to silno skalovje, ob to ogromno zakladnico živega srebra, kdo ji je prebil skalnati pokrov, da vre iz njega v šumečih virih živo srebro. Strmi vrh Orlič visoko nad slapom Savice ponosno nosi svoje ime in je ves zaverovan v svojo Savico, dolgo in nepremično gleda za njo, dokler se mu ne izgubi v jezeru.
Zatrep v Ukancu je divji kraj, blage in prijazne poteze ni opaziti na okoliških strminah in izklesanih ostenjih. Bučanje močnih voda hudournika Savica, ki pridrejo iz skrivnostnega podzemlja Zlatorogovega kraljestva še bolj poudari vzdušje stene Komarča in zahodne gore Orlič, ki dokaj močno izstopa nad Črnim jezerom in Ukancem. Markacije se usmerijo v vznožje Komarče kmalu za mostom čez Savico ob Koči pri Savici. Sprva je hoja prav zložna, malo kasneje pa se znajdem pod zlizano pečino, ki naznanja pričetek prave Komarče.
Najhujši prepadi obdajajo strme pečine, kjer izvira Savica. Naprej pot teče sprva vzhodno in sledi dolgi izpostavljeni polici. Zatem se obrne naravnost navzgor, zgoraj strmino za kratek čas prekine gozdnata izravnava, nov strm vzpon oznanja bližino vrha, ki ni več daleč. Sedaj me čakajo najstrmejša mesta, ki so dobro zavarovana. Strm greben končno pripelje na lepo razgledišče na robu stene. Prepad pod nogami je tako vrtoglav, da se čudim, kako zlahka sem ga premagal. Prepadnih strmin je zaenkrat konec, pot se vije po zložni dolini, ko se med drevesi zasveti gladina Črnega jezera (1294 m). Slikovito in divje ostenje Komarče (1294 m) ob vznožju Črnega jezera (1325 m) in visokih gora Pršivec (1761 m), z dolino Dol pod Stadorjem, Orlič (1457 m), Stadorski Orlič (1782 m), Rigelj (Rigeljc, 1768 m) in Stador (1688 m) z Lopučniško dolino vse do Bele skale.
Janez Pikon