Zanimiva krožna tura na Bistriško špico od zahoda. Povratek po lovski poti, ki je le redko kje opisana.
Uvod
Le nekatere od poti, ki vodijo na razsežni vršni masiv Pece so bolj privlačne. Ker pa jih je veliko, jih lahko povežemo v več zanimivih krožnih tur. Pristop od jugozahoda je sicer dokaj dolgočasen, vsaj v letnih razmerah. A tukaj opisana krožna tura je redko izvedena kombinacija s povratkom po lovski poti, ki skoraj nikjer ni opisana. Na turi pred dnevi tudi jaz nisem vedel zanjo, a rešila mi je dan in mi omogočila spodoben povratek na izhodišče. Po običajni poti se bomo torej s planine Luža povzpeli na Bistriško špico, nato pa sestopili po lepem, razglednem severozahodnem grebenu. Šele na Veški planini je treba zaviti levo in na robu travnika poiskati začetek lovske poti, ki te čez strma gozdnata in tudi skalnata pobočja pripelje nazaj na izhodišče.
Zemljevid območja. Vir za podlago: Kompass online
Splošne informacije
Prva dva dela ture sta lahka pohodna tura, lovska pot pa je ozka in le šibko označena, zato orientacija zahteva polno pozornost. Nekaj mest je izpostavljenih, le na dveh nam je v skromno pomoč tudi kratka, tenka jeklenica. Na Švicarski lestvici zahtevnosti pohodnih tur bi bila ta pot ocenjena s T3, z enim mestom morda T4. Pot je priporočljiva le v kopnih letnih časih. Od opreme zadostujejo dobri čevlji in pohodne palice. Skupne višinske razlike je okrog 900 metrov, za celotno krožno turo bo v povprečju potrebnih slabih šest ur. Izhodišče ture je planina Luža (1287 m; 46.507327, 14.712305). Z avstrijske strani tja pripeljemo bodisi iz Železne Kaple (po dolini Lepene) ali iz Globasnice. Pred zapornico je dovolj parkirnih mest, s slovenske strani pa se naplanino pripeljemo iz Koprivne.
Opis poti
Vzpon
S parkirišča gremo do planine in naprej levo po cesti - proti vzhodu, tudi še naprej od izrazitega desnega ovinka. Na 1380 metrih skrenemo s ceste na široko markirano pot in ji sledimo ves čas skozi gozd. Dvakrat še pridemo na cesto in jo tudi takoj zapustimo. Po daljši hoji proti severovzhodu na nekako 1940 metrov pridemo iz gozda, travnate čistine se začnejo šele v območju glavnega grebena, ki mu sledimo desno na vrh.
V območju te poti gre pozimi tudi lep turni smuk, priporočljiv, ko je cesta do planine Luža očiščena (ali pa vsaj do gostilne Riepl).
Pogled z Bistriške špice proti najvišjemu vrhu Pece
Sestop
Pogled s severozahodnega grebena proti vzhodu
Proti severozahodu se vrnemo do razcepa poti, tam pa nadaljujemo po grebenu v isti smeri. Tudi Veška kopa je lep razglednik. S tega vrha gre nato pot dol sprva v območju razglednega grebena. Nekako na 2000 metrih se pri lovski preži (Mlaka) držimo markacij v levo, v nadaljevanju sestopamo po travnikih zgornjih planin. Mimo naslednje preže nas markacije pripeljejo do vodnjaka na koncu ceste. Od tam nadaljujmo kar po poti (proti S-SZ), saj gre cesta na Veško planino precej naokrog. Na planini pa pri hiši ob kapelici zavijemo odločno levo (proti JZ). Na koncu travnika je lesa, onkraj katere se začne lovska pot.
Sestop po severozahodnem grebenu
Šibke stezice in njenih redkih markacij se ves čas strogo držimo. Najprej prečkamo strma gozdnata pobočja, kasneje se steza spusti mimo slikovitih sten v gozdu in prečka nekaj globokih grap. Razdaljo le počasi nabiramo. Kmalu se skalnate pečine pojavijo tako nad nami, kot pod potjo. Stezica se zvija čez najboljše prehode, nekaj je tudi izpostavljenih. Proti koncu prečkanja sta dve mesti celo za silo zavarovani s tenko žico, na enem pa se mi zdi, da je manjkala (2017). Resnejših težav pa ni in končno dosežemo čistino, ki je vsa zatrpana z vejevjem in podrtimi skalami. Tam se pot izgubi, a usmerimo se k naslednji lovski preži nad nami. Ko jo dosežemo, smo pa tudi že na gozdni cesti, ki se tam neha. Po njej gremo enostavno proti jugu in pridemo spet na točko 1455 metrov, kjer smo cesto prečkali na začetku ture (razen, če kakih 15 minut prej ne najdemo odcepa nemarkirane poti, ki gre desno dol in nas pripelje naravnost na planino Luža).
Dilema. Ob opisanem mi ostaja še eno neodgovorjeno vprašanje. Na lovski poti, potem ko gre ta mimo prvih sten v gozdu, je morda še en razcep (glej zemljevid!), ki pa ga jaz nisem videl. V tistem območju je stezica zelo šibka in bil sem vesel, da sem našel njeno nadaljevanje v levo. Možno je torej, da gre tam stezica kar naprej dol, pa mimo lovske koče (Wiesehuette) in nato še naprej dol na cesto. Tudi to ne bi bila tako slaba varianta povratka!
Povezavi
Popoln opis ture najdete na strani SummitPost.
Opis te tudi in številnih drugih pa je v e-knjigi Karavanke / Gore okrog nas.