Tema meseca: Ptice v gorah / Intervju: Milan Romih, Janja Garnbret / Alpsko mesto Idrija / Spomini na Tolminski bataljon / Zgodovina Planinske založbe ...
UVODNIK
Brati ali ne brati, to je zdaj vprašanje. Vladimir Habjan
PTICE V GORAH
Upočasnimo korak in prisluhnimo.Tomaž Mihelič
Koconoge kure v naših gorah.Tomaž Mihelič
INTERVJU
Milan Romih.Mire Steinbuch
DALJNI VZHOD
Gore po japonsko.Vladimir Habjan
TISKANI MEDIJ
Planinska založba nekdaj in danes. Dušan Škodič
AVANTURE
Po nedotaknjenih vulkanih Islandije.Matej Bradaškja
MLADINA IN GORE
Silvestrovanje v Pravljičariji.Kristina Menih
INTERVJU
Janja Garnbret. Jurij Ravnik
RAZMIŠLJANJE
Pot iskanja.Ksaver Meško
MLADINA IN GORE
Idrija je tudi alpsko mesto. Anka Rudolf, Nada Praprotnik
VZGOJA
Nepogrešljivi del zaščitne opreme.Leon Ločičnik, Maja Strauss, Anton Koželj
PLANINSKA ZGODOVINA
Spomini na Tolminski planinski bataljon. Lojze Budkovič
FOTONATEČAJ
Zaključek fotonatečaja #LjubimGore 2019
DOŽIVETJA
Vojaška kapa. Hinko Krejan
RAZMIŠLJANJE
Spomini ob pogorišču. Franci Horvat
IZLET
Z vetrom v laseh. Eva Bravar
PLANINSKE KOČE
Koče le na obnovljive vire energije. Mitja Mori, Boštjan Drobnič, Dušan Prašnikar, Tadej Auer
NOVICE IZ VERTIKALE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
NOVICE
V SPOMIN
Uvodnik: Brati ali ne brati, to je zdaj vprašanje
Za nas, izdajatelje in publiciste, se letošnje leto končuje z odmevnim dogajanjem. Pretresljivo je številno odpuščanje novinarjev časopisnih hiš Delo in Dnevnik, o čemer lahko občasno beremo v medijih. Ni dvoma, da gre za posledice nenehnega zniževanja naklad tiskanih medijev (na račun digitalnih), o čemer piše tudi dr. Samo Rugelj v tretjem delu svoje trilogije slovenskega knjižnega trga s povednim naslovom Krčenje (prvi del Za vsako besedo cekin, CZ, 2010, drugi del Izgubljeni bralec, Litera, 2014). Dejstvo, da se je obseg slovenskega knjižnega založništva v preteklem desetletju zmanjšal na polovico, je skrb vzbujajoče. Za koga še izdajamo knjige in kdo jih bere? To sta bili tudi vprašanji nove slovenske raziskave Knjiga in bralci VI, ki je pokazala, da se je v zadnjih petih letih v Sloveniji povečalo število nebralcev in zmanjšalo število tistih, ki preberejo več kot deset knjig na leto. Ali veste, da je danes v Sloveniji petdeset odstotkov nebralcev? Dr. Miha Kovač, ki je predstavljal rezultate, je povedal, da nazadovanje branja knjig in resnih časopisnih vsebin ni nekaj, kar bi bilo v digitalni dobi neizogibno, temveč je to slovenski problem.
Zakaj vam to pišem? Ker nedvomno drži, da vsi našteti pojavi veljajo tudi za vaš in naš Planinski vestnik, saj je ta del medijskega prostora in ni v ničemer izvzet iz opisanega dogajanja. Tudi pri nas število naročnikov iz leta v leto pada, še posebno proti koncu leta. Verjemite mi, da ni prijetno prebirati odpovedi, le redkokdaj z nekakšnim opravičilom, da druge možnosti pač ni. Vse to v uredništvu popolnoma razumemo, smo pa odločeni, da delo nadaljujemo, dokler pač boste naročniki in nam boste s svojimi naročninami oz. nakupi omogočili nadaljnje izhajanje revije. Pomagala pa nam je tudi država z nižjim davkom - od leta 2020 bo z 9,5 odstotka znižan na 5 odstotkov.
Z letošnjo bero smo v uredništvu zadovoljni. Z več izbranimi temami meseca in drugimi pestrimi in aktualnimi prispevki smo poskrbeli za to, da ste lahko brez težav sledili dogajanju v gorniškem svetu. Manj zadovoljni smo bili z dejstvom, da smo kar trikrat pisali članke v spomin zaslužnim alpinistom, Francetu Zupanu, Davu Karničarju in Anteju Mahkoti. France je bil naš stalni dopisnik, pogosto smo mu članek tudi naročili. Kak sodobni vizionar, kakršen je bil Mahkota, bi nam v teh za medije težavnih časih še kako prav prišel. Ob Davu pa smo tako ali tako ostali brez besed ...
Po nekaj letih smo novembra ponovno objavili anketo, v kateri vas sprašujemo podobno, kot smo vas že tolikokrat do zdaj. Kaj radi berete, česa si želite manj, to je le ščepec vprašanj, na katera bi radi dobili odgovore. Pomagali nam bodo najti usmeritev, ki se je bomo držali v prihodnje. Ker nam je v pismih bralcev nekdo sporočil, da se ne bo naročil na revijo s tako "neprimernim" imenom, smo si drznili postaviti vprašanje o spremembi naslova revije. Naj bo to izziv tudi za vas. Ne želimo si ukiniti obstoječega imena, ki z izjemo kratkega obdobja po drugi vojni krasi naslovnico, temveč nas zanimajo še druge možnosti in ali o njih sploh razmišljate.
Pred našo revijo in izdajateljem - Planinsko zvezo Slovenije, naslednikom Slovenskega planinskega društva - je odmevna obletnica. 8. februarja 2020 bo namreč minilo 125 let, odkar je izšla prva številka Planinskega vestnika, s tem datumom pa bo zaključenih tudi 120 letnikov, saj med prvo vojno ni izhajal. Res izjemna obletnica, še posebej, če upoštevamo, da je Planinski vestnik najstarejša revija v Sloveniji, ki še izhaja. Veseli me, da sem s svojo ekipo: Marto, Matejo, Ireno, Zdenko, Tino, Emilom, Miretom in Dušanom del tega bogatega pedigreja. Tudi sam sem imel letos obletnico, in sicer polnoletnost. Z julijsko številko revije sem namreč izpolnil osemnajst let urednikovanja.
Dokler nas boste hoteli brati, bomo z vami. Pa srečno v letu 2020, še posebno v gorah!
Vladimir Habjan