Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planinstvo kot način življenja

Dnevnik: Planinska zveza Slovenije (PZS), ...

Od leve stojijo: podpredsednik PZS Roman Ponebšek, podpredsednik PZS Jožef Bobovnik, minister Matjaž Han, predsednik PZS Jože Rovan, podpredsednik PZS Martin Šolar, podpredsednik PZS Miha Habjan in generalni sekretar PZS Damjan Omerzu. (Foto: Andraž Purg)
... ena najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji, je ob častitljivi obletnici pripravila prireditev, na kateri se je pod streho Kina Bežigrad zbrala pisana druščina ljudi, ki ohranjajo planinsko izročilo in prenašajo filozofijo častnega kodeksa slovenskih planincev.

Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, njen prvi predsednik pa je bil Fran Orožen. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je 130 let kasneje podobno, kot je bilo ob nastanku: gojiti slovensko planinsko izročilo, izvajati prostovoljsko delo in širiti planinstvo kot način življenja.

Najbolj množična športna dejavnost

»Planinci se s ponosom spominjamo prehojene poti naše organizacije. Vzklila je iz ljubezni do gora in hkrati kot izraz upora proti njihovemu ponemčevanju. V silnem zanosu, še v avstro-ogrski monarhiji, so planinci označevali poti, rasle so prve koče, izhajati je pričel Planinski vestnik. Vse do prve vojne, ki je vzela mnoga življenja in pustila številne brazgotine tudi v gorah in nepravično odrezala velik kos slovenskega nacionalnega ozemlja. Po vojni je Slovensko planinsko društvo vložilo ogromno energije v obnovo koč in gradnjo poti, članstvo je raslo, mladi skalaši pa so se usmerili predvsem v alpinizem, posneli so tudi prve slovenske filme. In nato znova vojna, s številnimi žrtvami. Po vojni, na temelju izročila SPD in Skale, nastane nova planinska organizacija, Planinska zveza Slovenije. Planinstvo postane ena najbolj množičnih športnih dejavnosti, s športnim vrhom v alpinizmu in športnem plezanju, z uspehi svetovne ravni,« je v govoru ob praznovanju 130 let Planinske zveze Slovenije poudaril njen aktualni predsednik Jože Rovan.

Planinska zveza Slovenije po podatkih iz leta 2022 združuje 297 društev s 60.744 člani, kar glede na število prebivalcev Republike Slovenije pomeni 2,8 odstotka vsega prebivalstva. A v gore hodi vsaj 350.000 naših državljanov in tudi vse več tujcev, ki jim je na voljo mreža več kot dva tisoč planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov po vsej Sloveniji. Za planinske poti po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti, v letu 2022 je bilo 907 registriranih markacistov PZS.

Gore so bile vedno navdih posamezniku kot tudi planinski organizaciji, zato je predsednik Rovan v svojem govoru izpostavil nujnost spoštovanja narave. »Nebrzdan ekonomski razvoj nas je kot družbo prignal na rob, zato spoznavamo nujnost trajnostnega razvoja, vse bolj se zavedamo okoljskih omejitev. Planinci smo se v preteklosti izkazali kot varuhi naravnega okolja in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej; s primernim samoomejevanjem pri planinskih aktivnostih, z vzornim vzdrževanjem poti, z energetsko in okoljsko posodobitvijo koč. Pri slednjem pričakujemo pomoč države, kajti v gorah se kljub pomembnemu prispevku prostovoljnega dela čisti ekonomski račun pač ne izide.«

Dnevnik, 08.03.2023
Planinstvo kot način življenja

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.