Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Planjava in Ojstrica

Bojan Ambrožič: Velja navesti še opozorilo, da se dlje kot do Doma v Kamniški Bistrici »po novem« ne sme z osebnimi vozili.

Na tak lep jesenski dan me pa že ne boste zadržali v dolini! Res se mi zdi škoda lepega jesenskega dneva, da bi ga porabil za zgolj zato, da bi pol ure tekel na neki dolgočasni tekmi. O, tekel pa bom že, a ne v dolini, ampak v gorah. Ni mi docela pomembno kje, le da sem nekje nad meglo.

Tokrat me zanese v Kamniško Bistrico raziskovat Grintovce, ki jih relativno slabo poznam. Jutranji hlad me na začetku dobro požene v klanec. Namenjen sem proti Kamniškemu sedlu. Tod sem nazadnje hodil (še kot majhen otrok) 10 let nazaj. Tekel pa sploh še nisem nikoli. Zato mi je vsa današnja pot čisto nekaj novega.
Ob tem me, kot na vseh novih poteh, preganja grozen mik, da bi se ves čas ustavljal za fotkanje. To pa seveda ne gre, ker na ta način ne bi prišel nikamor. Sploh pa danes, ko me ne preganja le fotografska obsesija, ampak dejstvo, da sem na tako dolgi turi, da me bo znala preganjati še noč. Zato sklenem, da bom fotkal le kadar bom videl res kaj izjemnega. Ni mi uspelo. Nafotkal sem vseeno ca. 250 fotk.

Pot je za tek na začetku relativno lahka, saj ni nikjer pretirano strmo. Tako je vse do planine Pri pastirjih. Za idilično planino se pot začne strmeje vzpenjati čez krnico nekdanjega ledenika. Začnem pošteno grizti kolena. Pa ne toliko zaradi strmine, kot zato, ker zaradi drobnega grušča copati ne primejo. Kamniška koča na sedlu je bila še odprta. Nisem se ustavljal, ker je na sedlu mrzlo pihalo in sem takoj nadaljeval proti Planjavi. 

Po napornem vzponu na sedlo, se je prilegla položna prečnica čez južna pobočja Planjave. Na poti se kmalu pojavi nekaj varoval, vendar nič izpostavljenega. Proti vrhu Planjave pot spet postane nekoliko strmejša in napornejša. V dveh urah sem že na najvišji točki svoje današnje poti in lahko uživam v razgledu na Grintovce in predvsem Ojstrico, ki me danes še čaka.

V planu sem si zamislil, da bi se povzpel na Ojstrico po poti čez Lučko Brano in Škarje, da ne bi izgubil toliko višinske razlike. Vendar sem odcep za omenjeno pot (kljub pazljivosti) zgrešil. To sem opazil dokaj kmalu, a nisem hotel obrniti – bom pač turo malce podaljšal (le kdo bi se sekiral). In sem jo res najprej s Srebnega sedla na prvih nekaj vrhov Zeleniških špic. Prečenje Zeleniških špic je sicer tura, ki mi že dolgo ne da miru in jo imam v prvem planu.

Naprej sem nato sestopil do Kocbekovega doma na Korošici. Od tam sem se spet močneje zagnal navzgor proti Ojstrici. V nogah je ostalo še veliko moči in tekel sem lahko z užitkom.
Dolina pod menoj se je hitro manjšala. Jaz pa sem se cvrl na južnih pobočjih Ojstrice v katere se je Sonce močno upiralo. Efekt je bil podoben, kot pozimi na snegu. Le, da se je tu sončna svetloba odbijala od zglajenih belih apnenčastih skal. Najbolj naporn pa je bil (spet bolj hladen) vršni del Ojstrice, ki je zelo krušljiv in tudi lep zaradi naravnih oken.

Sestopil sem po poti čez Malo Ojstrico do Sedelca. Ta pot gre res rahlo (po nepotrebnem) naokoli. Se jo pa da po bljižnjicah precej skrajšati. Vendar ta del se mi še ni tako vlekel. Dolg sestop se je šele začel. Nadaljeval sem po poti proti Presedljaju. Ta steza je izjemno slabo urejena in se je treba kar prebijata skozi ruševje. Najprej gre pot bolj kot ne naravnost, šele čez nekaj časa se začne spuščati proti Presedljaju. Na sedlu sem se osvobodil ruševja in lahko spet začel teči. Navkljub teku, se le počasi spuščam proti dolini. Vse skupaj se mi začne zares vleči. Sestop s Korošice v dolino Kamniške Bistrico je markiran kar za 5 ur hoje (še dobro, da na turi tega nisem vedel)! Ko sem bil v dolini, pa sta me čakala še dva kilometra teka po cesti do avta pri Domu v Kamniški Bistrici. 

Za zaključek dneva sem se udeležil še srečanja forumovcev spletnega foruma Hribi.net. Zanimivo je bilo spoznati ljudi, ki sem jih prej dolgo poznal le prek njihovega uporabniškega vzdevka. Gre za zelo različne ljudi, ki jim je skupno le to, da v svojem prostem času (po mnenju mnogih) počnejo same “nekoristne” stvari: hodije v hribe in pišejo romane na forumu. Me veseli, da sem med njimi.

Lep gorsko-tekaški pozdrav,
Bojan Ambrožič

 

Delta, ki je nastala na Korošici …

… spominja na delto v kraterju Eberswalde na Marsu. To je eden izmed dokazov, da je mogoče nekoč na Marsu vendarle obstajala tekoča voda (danes zaradi prenizkega atmosferskega tlaka ne more obstajati). Delta je ena izmed predvidenih pristajalnih mest novega Nasinega robotskega vozila Mars Science Laboratry. In če bo sreča, bo avgusta 2012 pristal na tej lokaciji, da bomo dobili več podatkov. Prav težko si je predstavljati, kaj bi še (poleg vode) lahko povzoročilo tako geološko strukturo. Če pa imate drugačno idejo, pa brez sramu z njo na plan!


Delo - znanost                            14.10.2010

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RAZ

1 komentarjev na članku "Planjava in Ojstrica"

Jaka Ortar,

Lepo poročilo o krasnem dnevu. Ti dnevi so res tisti, ki jih vsi gorniki samo čakamo.

Obregniti pa se moram ob komentarja pod fotografijama na desni - delta je tip izliva vodotoka v morje. Kolikor vem, pri Korošici to ne pride v poštev in gre za vršaj.

In čisto v razmislek vsem tistim, ki spremljate geološke in geomorfološke teorije o Marsu: zaženite program GoogleZemlja, zapeljite se na območje Triglava in mi povejte kaj o procesih, ki so ga oblikovali. Ok, morda je preveč komplicirano, saj poznamo pestro geološko zgodovino, pa še višino so narobe izmerili in zato izgleda, da je vrh Triglava vrtača.

Pa pojdite na kak del Zemlje, kjer je že od predkambrija mirno, brez gubanj, in poznate ugotovitve raziskav na njem. Koliko resnice se lahko ugotovi iz satelita? Mene ne prepriča. Bo treba kar peš.

Lp

Jaka

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.