Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Plezalne vrvi

Vrv, čmrlj, smrt, prst, zdrs. Nekaj slovenskih besed brez samoglasnikov. Če vas čmrlj piči v prst in ste alergični na strup kožokrilcev, vas čaka smrt.

A tudi, če plezate brez vrvi in doživite zdrs. Vrv je verjetno najpomembnejši kos plezalske opreme. Za začetek zato, ker vas ohranja pri življenju. Sekundarno, ker vam omogoča težje vzpone. Če bi vedno plezali le tako težko, da ne bi nikoli padli, ko ste malo višje nad tlemi, bi plezali precej slabo ali pa bi bili bolderaši. Ali pa bi plezali tehnično po seriji gosto navrtanih kompletov. Ali pa bi solirali nad vodo. V glavnem, vrv, po domače štrik, je kul. V moderni dobi si lahko mirno privoščite 20-metrski padec in lahko ste gotovi, da bo oprema vse skupaj prenesla brez najmanjših problemov - celo uživate lahko pri tem. Če smo v eni od prejšnjih številk zapisali, da je guma na plezalkah dramatično vplivala na plezalni napredek in dvig ocen, to še toliko bolj velja za najlonsko vrv. Pa vseeno o njej povprečen plezalec ve bore malo: kolikšen premer je kupil in katero znamko, ter kako zanič je postala po pol leta zlorabe. Zato smo se v tej številki odločili, da vam razsvetlimo ta del plezalne sfere in olajšamo morebiten prihodnji nakup.

Plezalske vrvi so narejene iz najlona. To je umetni material iz sintetičnih polimerov, natančneje polaromatičnih poliamidov, ki se za naše potrebe stopi in predela v dolga vlakna, ki so tako rekoč čudežna: prožna, trpežna na obrabo in obstojna. Zato se uporabljajo na ogromno področjih, od oblačil do strun za kitare in v avtomobilski industriji.
Najlon 6,6 je prvi izumil ameriški kemijski koncern DuPont. Ker je imel v lasti licenco in posledično monopol, je nemški gigant IG Farben hitro našel obvoz patenta in ustvaril podoben najlon 6, ki je pretežno v uporabi za vrvi.

Če govorimo širše, na primer o statičnih vrveh, se seveda uporabljajo tudi drugi materiali, kot so aramid ali polipropilen, ki sicer ne vpija vode kot najlon in je bolj UV vzdržljiv, ampak žal ni dovolj elastičen in je torej za dinamične vrvi neuporaben. Tudi vsak najlon 6 ni enak.

Proizvajajo ga različna podjetja v različni kvaliteti in lastnostih, ki se ločijo po linearni gostoti vlaken (denier), številu vlaken na določeno površino (T) ali maso v gramih na kvadratni meter (GSM). Za plezalce je dovolj dober le najboljši.

Seveda do najlonskih vrvi nismo prišli čez noč. Prvi plezalci, ki so se varovali še čez pazduhe in zavezani na boke, so plezali na zvitke konoplje, a ne take, ob kakršnih se zasvetijo oči bolderašem, pač pa na naravne vrvi, ki so se ob padcih rade tudi strgale, občasno s tragičnim koncem. Potem je leta 1935 DuPont skuhal magični material, najlon.
Še sreča, da je prišla tudi 2. svetovna vojna, ki je razvoj in uporabo najlona močno pospešila, ta pa se je nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih.

Leta 1953 je bil iznajden proces kernmantle – vrv z jedrom in plaščem, za katerega si zasluge lastita Edelweiss in Edelrid. V osnovi takšne vrvi uporabljamo še dandanes. Pri njih je jedro tisto, ki nosi 80 % sile in je najpomembnejše, plašč pa je zgolj zunanja zaščita pred obrabo. Od tu je tehnologija napredovala bolj počasi. V 60-ih je Edelrid seznamu inovacij dodal še premaz za vodoodpornost, potem pa so vrvi počasi delale na tanjšanju premera, nižji teži in čim večjem številu testnih padcev. Moderne vrvi so vse bolj specializirane in svojo nalogo opravljajo vrhunsko, čeprav boste ob redni uporabi vrv še vedno zamenjali približno tako hitro kot 15 let nazaj.

Osnovna delitev vrvi je na dinamične in statične. Nas zanimajo prve, saj so elastične, kar je za absorbiranje padca izjemnega (življenjskega) pomena. Zato se pleza samo s takimi vrvmi, pa četudi na top rope. Dinamične vrvi se naprej delijo na enojne, dvojne in dvojčke. Dvojne vrvi in dvojčki so mišljeni za uporabo v paru. Razlika je v tem, da se pri dvojni vrvi vsako od vrvi izmenično vpenja v drugo varovalo/komplet. To je dober sistem pri večraztežajnih smereh, ki veliko vijugajo in prečijo po steni, saj ta način vpenjanja zmanjša trenje vrvi. Dvojne vrvi so testirane individualno in so zato dobre tudi za neparne naveze, ko en plezalec napelje smer, dva pa mu sledita na top rope. Označene so z ½. Dvojčki so prav tako namenjeni večraztežajkam, ledu in alpskim smerem, le da se jih vedno uporablja skupaj, torej tako, da se obe vrvi vpne v vsako varovalo/komplet. Tudi testirani so v paru. Običajno so še tanjši od dvojnih vrvi (tudi manj kot 7 mm) in označeni z simbolom za neskončnost. Oba sistema sta sicer mišljena kot varnostni mehanizem pri smereh, kjer obstaja možnost, da se vrv razreže, pretrga ali da jo poškoduje padajoča skala (v hribih, ledu). V tem primeru se to zgodi le pri eni vrvi, druga pa je tista varovalka, ki vam reši življenje. Je pa potrebno v takem plezanju in varovanju biti izkušen in imeti nekaj dodatnega znanja. Druga prednost teh vrvi je, da omogočajo daljši abzajl, saj lahko obe zvežemo skupaj v eno. Vedno je treba uporabljati par iste znamke in modela. Dvojčki so sicer nekoliko v zatonu – napredek vrvi pomeni, da večina tanjših modelov lahko deluje tako kot dvojna vrv ali kot dvojček – še več, tudi veliko zelo tankih enojnih vrvi je uporabnih na ta način. Seveda pa je zlata klasika enojna vrv, ki je najbolj vsestranska, preprosta in prenese največ. Z njo se bomo večinoma ukvarjali v nadaljevanju, kot tudi verjetno vi v svoji plezalski karieri. Označena je z 1. Poleg dinamičnih vrvi boste v outdoor trgovinah naleteli tudi na statike: te vrvi so narejene iz drugačnih materialov in na drug način in niso primerne za plezanje, saj so bistveno manj elastične. Ponavadi jih ne barvajo. So pa odlične za spuščanje poškodovanega plezalca in druga reševanja, za žimarjenje po vrvi, vlečenje prasice in podobno. Pa seveda jamarstvo in kanjoning. Tiste male tanke vrvice v kotu trgovine niso vrvi za otroke, ampak so zgolj pomožni prusiki. Kupite jih lahko za vsak slučaj, če se znate samoreševati (kar bi se morali) ali če želite kaj kam privezati (recimo odbijač na avtu).

Naj vas na tem mestu še enkrat spomnimo, da imate na koncu vrvi vedno vozel, da vrv ne uide skozi varovalo. Sicer je za samo vrv to vseeno, nekoliko manj pa za vaše pete, kolena, stegnenice in hrbtenico.

jesen 2016 
Fb: Beta Magazine


G-L: "Beta" || Google: "Beta Magazine"

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

8 komentarjev na članku "Plezalne vrvi"

Igor Pavlič,

V SSKJ je besed brez samoglasnikov s petimi črkami 5605, od tega so le tri s petimi soglasniškimi črkami: zvrst, čvrst, čmrlj. Našli so tudi eno šestčrkovno besedo, ki ne vsebuje samoglasniških črk, tj. vzbrst.


Igor Pavlič,

Se opravičujem za napako. Besed s petimi črkami je 5605 (vseh!), od tega so le tri s petimi soglasniškimi črkami: zvrst, čvrst, čmrlj.
S štirimi ali tremi jih je pa kar nekaj: strd / srž / trk / trd / brž / krst / brst / zdrs / vrsk / drn / strn


Bruno Fras,

Oja, še več besed brez samoglasnikov je. Na primer: prst, čmrlj, čvrst, zvrst, smrt ...


Bruno Fras,

Saj nočem polemizirati, ampak očitno je, gospod Škarja, da sva bila oba malce nedosledna ("... a mislim, da drugih besed s samimi soglasniki ni, razen ..."). Včasih pride tudi do zdrsov. Utrnila se mi je zamisel, da bi poskušal v SSKJ-u zbrati čim več besed brez samoglasnikov. Vse dobro vam želim!


Tone Škarja,

Vse najboljše o vrveh in srečno z njimi. Za črko "R" pa velja, da jo v besedah med dvema soglasnikoma izgovarjamo skupaj s polglasnikom, torej kot samoglasnik. Drugače ne gre, čeprav je v pisani obliki le soglasnik. To dela tujcem težave. Nisem slavist, a mislim, da drugih besed s samimi soglasniki ni, razen kot vzkliki, kot "Pst!", "Hk.." in podobno. Če je drugače, se rad pustim podučiti.


Tone Škarja,

Tipičen ZDRS s površnim branjem. Gre za R med dvema soglasnikoma


Renata Krauthaker,

Pa res brez zamere Beti, ker smo preko jezikovne brvi zašli stran od vrvi!

brst, brv, brž, črt, črv, drn, grb, grd, Grk, krč, krst, krt, prt, srž, strd, strn, švrk, trd, trg, trk, trn, Trst, vrč, vrl, vrt, trd

In še zmagovalci: čvrst, zvrst in vzbrst


Renata Krauthaker,

G. Pavlič, če jih najdete samo pet brez samoglasnikov s petimi črkami, ste fenomen! Kje je pa še ostalih 5600?

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.