Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Počitnice ali Sivi ideal

Črnuški AO - Gašper Ravnjak: Nisva počivala, sva garala in se naplezala.

Počitnice ali Sivi ideal


Sredi tedna me pograbi gromozanska želja po plezalnih avanturah.
Izbiram kandidate, in Janez se ujame v moj trnek.
Ko mu predstavim idejo, ga ta navdihne še bolj kot mene, in že se dogovarjava o neizogibnem trenutku srečanja.
Sprva se ne uspeva uskladiti glede vikenda, na koncu pa se dogovoriva za ponedeljek, kar se izkaže za zelo dobro.

Janez se začne dogovori z zelo prijaznim oskrbnikom počitniškega doma v Možnici, ki je podaljšal svoje bivanje v domu in nama ustregel.
V nedeljo naju pričaka prav do poznih večernih ur, in pa minut. Namreč pripeljeva se malo čez enajsto uro..
Ker sva se s soferajnovci zaklepetala v piceriji Kot, v Mojstrani.

V Možnici sledi kratek klepet z oskrbnikom, pokaže nama sobo, kopalnico, zmenimo se še za čas odhoda. Za tem naju pusti sama.
Polna pričakovanj o jutrijšnem dnevu in lepih misli se odpraviva spat.

Noč in jutro nam krajšajo polhi, ki dirjajo po strešnikih sem ter tja, da na momente pomislim,
da so spustili na hodnik psa, ki se igra s plastično igračo in veselo teka sem ter tja.
Kljub kar nekaj prekinjenimi intervali, in ne prav dolgo časovnico, se zbudiva dovolj spočita.

Ko je do konca odzvonila budilka, ob pol šesti uri, naju misel na kavo izstreli iz postelje.
V kuhinji naju pričaka oskrbnik, skuha kavo in sledi še zadnji klepet, preden se razidemo, premaknemo se ven, pred dom.
Pogled na stene je čudovit in dolga zajeda, ki ima za povrh še vedno črn-moker zaznamek, nama vlije skrbi in spoštovanja.
"A res greva midva tole splezat.?"

Pijem že drugo kavo, na kar se z Janezom zaveva, da gre ura proti sedmi in nisva še niti pripravljena za odhod.
Začneva pakirati, nekaj prigrizneva in se zatem ravno okoli sedme ure, zaženeva v breg.

Kar hitro ujameva lovsko pot, ki z višino postaja bolj izrazita in se vije cik-cak navzgor.
Opis na strani primorskih sten, je dovolj dober.
Torej višje, ko se vidna pot za trenutek preneha vzpenjati, jo preseka prečna pot, na tem mestu po njej nadaljujemo levo.
Po parih minutah hoje, se nam odpre pogled na zelo očitno grapo v vpadnici izbrane smeri, zavijemo vanjo.
Do prvega velikega naliva, vas sedaj na razcepu pričaka možic.
Ne ustrajava dolgo v grapi, ko se skoki postavijo pokonci, prestopiva v levo na ramo/greben, kar se izkaže za zelo dobro odločitev.
Vmes se enkrat pojavi tudi zajla/jeklenica.

Zaradi dobre orientiranosti, intuicije in verjetno sreče, sva brez hitenja v dobri uri in pol pod steno.
Tako sva si pridobila "časovni pribitek" za pozen odhod od doma, čeprav se zaradi dolžine dneva s samo časovnico nisva preveč obremenjevala.
Strme trave, mestoma obdane z gozdnimi jagodami, prijetne vonjave, rastje, živali, česa vse se naužije romantična duša na tem popotovanju.
Vreme za najino avanturo, je ravno pravo, oblačno, z občasno razjasnitvijo; prilivi sončnih žarkov.

O sami smeri pa nebi preveč razlagal, ker jo verjetno vsak doživlja drugače, glede na svoj nivo plezanja, od vplezanosti.
Orientacija ni preveč težavna. Opremljana je dovolj, da vplezani navezi ni potrebno veliko zabijati. Vseeno pa zelo svetujeva pomičnike.

Najtežje težave smeri so naju čakali v zgornji tretjini smeri.
Dve mokri zajedi, od katere je bila ena zelo osvežilna (rahel tuš).
Sledili so še strmi raztežaji in kamini.
Še posebaj mi bo ostal v spominu tuš v zajedi, zelo ozek kamin, v katerem sem si moral obesiti ruzak na pas, da mi je bingljal med nogami.
Janezu pa se je uspelo znajti na drug način, očitno z nošnjo na enem ramenu.

Na koncu si kar vplezan, utrujen in hkrati vesel.
Z dobro voljo nama je tudi sestop minil brez jambranja.

Oskrbnik pa naju je po povratku, ob deveti uri zvečer, razvajal z odlično večerjo.
Še danes se sprašujeva ali je hrana po taki turi zaradi utrujenosti in vsega zraven tako okusna, ali je to kuharjeva primorska skrivnost.
Vseeno bi rekel, da je možakar, človek mnogih talentov in z velikim srcem in mi ga je bilo v čast spoznati.
Še se vrnemo.

Do naslednjič ... Janez in Gašper, Jerebica 13. 7. 2020.

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.