Včeraj sva šla z prijateljico in psom na sprehod v Vrata. Ker greš s psom težko z javnim prevozom, v Vrata pa ta niti ni pogost, sva se pripeljala z avtom in na predpisanem mestu parkirala. Ko smo že šli od parkirišča proti Aljaževem domu se nasproti počasi pripelje možakar v črnem golfu in sprašuje ljudi če so plačali parkirnino. Verjetno je lastnik bližnjega gozda, ker je takoj za parkiriščem znak za prepovedan promet z motornimi vozili, dovoljen je samo za lastnike gozda, on se je pa ravno tam vozil.
Vsak se ga je nekako otresel, eni so rekli, da so prišli peš ...
Situacija je bila tako bizarna, da ko je prišel do mene sem mu povedal, da ne plačujem parkirnine. To ga je vznemirilo in mi je povedal, da bo prišla policija. Sam sem mu potem povedal, da ga bo policija odpeljala in tako je obupal tudi nad mano in ogovoril naslednjega pohodnika.
Dogodek mi je dal misliti, na začetku parkirišča je tabla z cenami parkirnin, cena za osebno vozilo bi ravno zadoščala za pivo v Aljaževem domu, ki bi si ga lahko privoščil tisti možakar v črnem golfu, če bi uspel pobrati kakšno parkirnino. Cesta v Vrata je državna, ravno tako pas ob cesti, kjer se parkira, nisem pa še slišal, da bi država na tak način pobirala parkirnino, sploh ne vem za primer, da bi se kje na državnih cestah pobirala parkirnina.
Ni pa to edini čuden znak na tem mestu. Takoj naprej od Aljaževega doma je obvestilo v slovenščini in angleščini, da se od tam naprej sme iti samo z ustrezno obutvijo in opremo, narisana je mladenka obuta v gojzarje in opasana s plezalnim pasom. Tam naprej je sicer še gozdna cesta do Klina – spomenika partizanom gornikom, po njej se lahko vozijo lastniki gozda kot tisti možakar iz začetka zgodbe, brez gojzarjev in plezalnega pasu pa se očitno ne sme. Verjetno bi marsikateri turist šel še kakšen kilometer naprej od Aljaževega doma, kjer se lepo vidi Stena, pa ne upa, ker se tudi to obvestilo sklicuje na policijo kot ta možakar v črnem golfu.
Mislim da tako ni prav, ni prav da nam kar vsak, ki se spomni omejuje dostop do naših naravnih lepot. Navsezadnje je to naše, od vseh državljanov, ne samo od lastnikov bližnjega gozda. Tako kot smo dosegli, da imamo prost dostop do priobalnega pasu, bo treba to narediti tudi za gorsko okolje, navsezadnje smo Slovenci vsaj tako gorski kot priobalni narod.
Ceste v Vrata, na Vršič in drugje v gorskem okolju naj kar ostanejo v državni lasti, če se bo to sprivatiziralo bomo plačevali "bohinjske" parkirnine občinam ali lastnikom gozda, ki pa si jih prenekateri ne bo mogel privoščiti.