Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Pohodništvo za vsak dan

Polet, Pohodništvo - Iztok Cukjati: Med raznovrstnimi oblikami rekreacije je hoja v naravi gotovo najbolj naravna oblika gibanja.

Tudi po uradnih podatkih je hoja oziroma pohodništvo še vedno najbolj množična oblika rekreacije. Lepo je videti veliko število pohodnikov na različnih vrhovih, na ljubljanski Šmarni gori, primorskem Nanosu, gorenjski Kriški planini, štajerskem Boču ali zasavskem Kumu. Pa tudi kratek izlet na Jeruzalem nad Ormožem v Prlekiji je lahko dobrodošla sprostitev in poživitev našega pohodniškega repertoarja.

Vreme vedno – je

Hoja v sredogorje je mogoča v vsakem letnem času in praktično v vsakem vremenu. Seveda se je treba pozimi za morebitno poledenelo podlago primerno opremiti, pa tudi vsaka pot ni v takih razmerah varna. Podobno lahko postane vzpenjanje po golem južnem pobočju sredi dneva v poletni vročini zelo mučno in za zdravje škodljivo početje. Prvo pravilo pri izbiri ture je kljub množici podatkov na internetu še vedno naša »zdrava pamet«. Če je koristno in odgovorno, da si pred celodnevno turo v visokogorje dobro ogledamo vremensko napoved na televiziji ali internetu, pa je prav nerazumljivo, če si moramo za vsak uro dolg »izlet« v domačem kraju natančno ogledati napoved temperature in vlažnosti po spletu. Ali ne zadostuje pogled skozi okno, zdrava pamet?

Slovenija nam ponuja različne možnosti hoje v naravi. Raznolikost slovenskega sredogorja omogoča tako čudovite sprehode družinam z majhnimi otroki kot tudi celodnevne, dolge in naporne ture za bolj izkušene pohodnike. Tudi tehnično zahtevnejše, zavarovane poti so v sredogorju, tako da nam tudi za takšne želje ni treba vedno odhajati v visokogorje. Vedno se na turo odpravimo svojemu znanju in trenutnemu počutju primerno.

Za pohodništvo po tehnično manj zahtevnem terenu, o katerem bomo pisali v tem članku, je potrebna le majhna vzdržljivostna pripravljenost posameznika. Zaradi neskončnega števila možnosti prilagoditve vzpona (skrajšanje ture, višji dostop z avtom, kjer je to mogoče ipd.) se za vsakega, ki lahko hodi, najde primerna pohodniška tura. Trdna volja in odločitev sta tisti, ki prav vsakemu »tlakujeta pot« do pristnega in lepega doživetja narave. Se vam je kdaj že zgodilo, da ste bili po planinskem izletu ali daljšem sprehodu v naravi bolj sproščeni, prijazni? Gibanje v naravi deluje pozitivno na naše telo, zdravje, psihično počutje in medsebojne odnose. Po navdihu grškega zdravnika Hipokrata so Rimljani zapisali »Medicus kurat, natura sanat« (po slovensko »zdravnik zdravi, narava ozdravi«). In dobrih 2000 let starih resnic ne gre čez noč spreminjati.

Obutev

Pri hoji po planinskih ali drugih poteh je najpomembnejša pravilno izbrana obutev. Za hojo po utrjenem makadamu in asfaltu so zaradi odličnega blaženja udarcev primerne tekaške copate. Tako bo za obisk Jeruzalema nad Ormožem takšna obutev gotovo primernejša od visokih pohodnih čevljev. Na voljo je velika izbira različnih blagovnih znamk in kakovosti, pred odločitvijo si preberite opise tekaških modelov v Poletu. Če bomo tekaške copate uporabljali predvsem ali samo za hojo, uporabimo takšne z bolj robustnim podplatom in materialom, ki ne prepušča vode. Takšni čevlji so navadno primerni tudi za tek čez drn in strn.

Ko se odpravimo na Polhograjsko Grmado po položni poti ali razgledni Slavnik na Primorskem, obujemo nizke pohodne čevlje, ki omogočajo razmeroma varen korak in so lahki. Tudi gibljivost v skočnem sklepu (gležnju) je tako večja, kar omogoča lahkotnejšo hojo. Hkrati pa je to glavna slabost tovrstnih čevljev. Zaradi manj stabilnega gležnja (gibanje ni omejeno) si lahko na neravnem terenu zvijemo ali izpahnemo gleženj. Nevarnost se poveča na mokrem in spolzkem terenu, kar je pogosto prav v spomladanskem spremenljivem vremenu. Dež in blato naredita skale in korenine nevarno drseče.

V takšnih primerih in v snegu je priporočljiva uporaba visokih pohodnih čevljev, ki čim bolj zavarujejo gležnje pred poškodbo. Poleg tega so kakovostnejši modeli narejeni iz naravnega usnja in (ali) membrane, ki ne prepušča vode. Usnje je ob ustrezni negi dolgoročno najboljši material za vlažno okolje, njegova slabost pa je slabše »dihanje«. Podplat je pri visokih čevljih močnejši in ima izrazitejši profil, kar zmanjšuje možnost zdrsa v snegu in blatu. Zavedati se moramo, da podobno kot pri avtomobilskih gumah tudi guma na podplatih čevljev postane z leti čedalje trša in zato tudi bolj drsi. Pravilna izbira čevljev glede na pogostost in uporabo ter velikost in obliko noge bo prva pomembna odločitev za brezskrbno in zdravo hojo.

Oblačila

Razvoj oblačil je povzročil, da je preoblačenje prepotene majice oz. srajce postalo na pohodniški turi prej izjema kakor pravilo. T. i. »švic perilo« omogoča hitro oddajanje vlage, notranja stran perila pa ostane suha. Za hojo v mrazu priporočamo perilo iz debelejšega materiala, z dolgimi rokavi in bolj zaprtim ovratnikom. Majica za gibanje v naravi v toplejšem vremenu naj bo tanjša, s kratkimi rokavi in manj zaprtim ovratnikom, kar nam bo omogočilo boljše odvajanje vlage.

V vročem vremenu uporabljamo samo en sloj oblačil (majica), drugače pa lahko oblečemo t. i. srednji sloj oblačil, tanjši »flis« oziroma puli. Material je tu manj pomemben, pomembni sta dovolj velika zračnost in dobra toplotna izolacija. Seveda je v mrazu flis debelejši in zato slabše oddaja vlago. Med različnimi proizvajalci oblačil je najbolj priljubljen material polartec.

V zadnjih letih se je na trgu pojavilo veliko število manj prepoznavnih blagovnih znamk športnih in pohodniških jaken, ki ponujajo različne in lepe modele. Nemalokrat so materiali slabše kakovosti in slabo »dihajo«, kar opazimo predvsem pri intenzivnejši hoji ali teku, ko se na notranji strani jakne nabere velika količina vlage.

Za brezskrbno gibanje v vetru in dežju priporočamo uporabo lažjih in kakovostnih jaken iz nepremočljivih materialov. Jakne naj imajo dobro oblikovane kapuce, ki nas bodo varovale pred vetrom in dežjem. Število slojev oblačil je tako odvisno predvsem od temperature, vetra in naše aktivnosti. Že dlje časa velja »bolje več tanjših slojev kakor dva debela«.

Hlače so lahko v poletnem času kratke ali tričetrtinske. Seveda naj bodo v hladnejšem vremenu dolge in iz toplejših materialov. Tudi na področju razvoja hlač sodobni materiali, kot je scholer, omogočajo prijetno pohodništvo v hladnem in vetrovnem vremenu. V najbolj mrzlih mesecih lahko oblečete še dolge spodnje hlače. Pri izbiri hlač bodite pozorni na kroj, ki naj se prilega vaši postavi. Ojačitve v predelu kolen in gležnjev so pomembne predvsem za hojo pozimi.

Nogavice, ki se uporabljajo poleti, so tanke in iz materialov, ki hitro oddajajo vlago. Za uporabo visokih pohodnih čevljev se je uveljavila uporaba enojnih nogavic, ki pa so tehnično oblikovane in primerno obdelane za zaščito pred prehitro obrabo. V hladnem vremenu uporabimo primerno debelejše.

Kapo in rokavice izberemo glede na vreme in lastne izkušnje. So ljudje, ki rokavic praktično nikoli ne potrebujejo, in smo ljudje, ki jih praktično vedno uporabljamo. Kapa ali trak za uporabo v vetrovnem vremenu naj imata na predelu ušes všito membrano, ki zadrži veter. Popolnoma drugače je v vročem vremenu, ko nas kapa s ščitkom varuje pred močnimi sončnimi žarki in UV-sevanjem.

Poseben kos opreme za hojo v snegu so gamaše, ki varujejo čevlje pred vdorom snega z vrhnje strani. Med posameznimi modeli ni pomembnih razlik, dražje so navadno iz materialov, ki bolje dihajo in so odpornejši na mehansko obrabo. Morebitna zaščita zadrge omogoča njeno nemoteno odpiranje tudi po celodnevni hoji v globokem snegu.

Primerno obuti in oblečeni naj bodo tudi otroci, ni namreč redko, da jih starši ali učitelji silimo s čezmernim oblačenjem v skrbi za njihovo zdravje.

Prehrana

Temperatura okolja in dolžina izleta določata količino pijače in hrane, ki jo potrebujemo. Pri izletih, krajših od dveh ur, zadostuje nekaj toplega čaja (zima) oziroma soka ali vode (poletje). Dodatno lahko zaužijemo nekaj energijsko bogate in hitro razgradljive hrane v obliki čokolade, rozin, energijskih tablic ipd. Obilnejši obroki niso potrebni.

Pri daljših, celodnevnih izletih je pomemben zadosten vnos ogljikovih hidratov (žitarice ipd.) in tekočine že večer pred turo in na jutro samega izleta. Uskladiščena glukoza (v obliki glikogena) omogoča poleg maščobe energijo za več ur trajajočo hojo pri manjši intenzivnosti, dodatna tekočina pa preprečuje prehiter pojav dehidracije.

Med hojo priporočamo pitje najmanj vsake pol ure, več v vročini in manj v hladnem vremenu. Z uporabo vodnega meha in cevke se izognemo vsakokratnemu snemanju nahrbtnika. Hrana med turo naj poleg manjših obrokov vsebuje tudi večje z beljakovinami (meso, ribe, skuta ipd.) in vlakninami (sadje in zelenjava). Kruh, domača salama, jabolko in manj sladek sok bodo mnogo boljša malica kakor novodobne proteinske in energijske tablice. Kadar smo na izletu ves dan, priporočamo topel obrok v planinski postojanki. Alkohol, predvsem vino in žgane pijače, pa naj končno postane preteklost in le slaba navada, ki jo je povozil čas.

Druga oprema

Nahrbtnik za pohodniške ture naj bo prostornine 20 do 30 litrov. Prilega naj se naši postavi, hrbtišče naj bo iz hitro sušečih materialov. Težje stvari naj bodo zložene čim bliže hrbtišča, na notranji strani nahrbtnika. Palice so lahko zložljive (dvo- ali tridelne), povsem zadoščajo tudi smučarske ali tiste za nordijsko hojo. Čelna svetilka, prva pomoč in telefon naj bodo vedno v nahrbtniku, predvsem zaradi naše varnosti. Če se odpravljamo na slabše označeno pot ali na turo, kjer pričakujemo zahtevnejšo orientacijo, ne pozabimo na napravo GPS z ustrezno pohodniško kartografijo (Garmin). Sončna očala, sončna krema in ustrezno pokrivalo nas bodo uspešno zavarovali pred močnim soncem v poletni vročini in tudi na snegu.

Pohodništvo naj nam bo vedno za telesno in psihično sprostitev. Gibanje na svežem zraku v neokrnjeni naravi je mnogo boljša izbira od vsakega fitnesa ali aerobike, le dovolj notranje motivacije je potrebne. Kaj nam bo izklesano telo, če pri tem pozabimo na našo dušo? Ali kot pravi latinski pesnik: »Sit mens sana in corpore sano« (Zdrav duh v zdravem telesu).

Iztok Cukjati

01. 04. 2010

 

Kategorije:
Novosti POH SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.