iz Robanovega v Matkov kot je bila cilj mojega več kot dveletnega raziskovanja skritih stez in prehodov v treh ledeniških dolinah v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp
Od 31. julija do 2. avgusta 2013 sem hodil po brezpotju od Robanove planine do lovske koče v Matkovem kotu. V teh treh dneh – sam temu pravim v treh rundah - sem obiskal najlepše krnice ob samotnih poteh in dosegel tri vrhove: Krofičko, Rjavčki vrh in Krničko goro.
Ta pot (RMK) je bila pravzaprav cilj mojega več kot dveletnega raziskovanja skritih stez in brezpotij v treh ledeniških dolinah v osrčju Kamniško–Savinjskih Alp.
Povod za to je bil opis Andreja Stritarja v vodniku Kamniško - Savinjske Alpe, 2003, str.199, kjer opisuje Pot KK - Iz Kota v Kot, po brezpotju iz Matkovega kota v Robanov kot. Njegova ideja me je prevzela in začel sem po delčkih odkrivati povezavo med Matkovim in Robanovim kotom. Kot zapriseženi brezpotnik nisem želel, da bi mi nekdo te poti kar pokazal, da bi mu sledil. Raje sem sam iskal stezice in smeri, večkrat tudi zašel in se vračal nazaj. Nisem si hotel prikrajšati veselja in zadovoljstva pri odkrivanju pravih poti. To je seveda tudi pomenilo, da sem kakšno pot iskal večkrat neuspešno. A ko sem jo našel, je bilo navdušenje toliko večje.
Ko sem tako raziskoval, se mi je utrnila nova, malo drugačna povezava med Matkovim in Robanovim kotom. Želel sem čim bolj direktno pot s čim lepšimi razgledi in obiskom najlepših kotičkov treh dolin. Prav tako sem želel, da pelje pot tudi čez vrhove. Tudi smer poti sem obrnil iz Robanovega v Matkov kot zaradi težavnosti hoje navzdol skozi Hudi prask.
Tako se moja pot precej razlikuje in zato seveda ne bi bilo pošteno do avtorja Poti KK, da bi kar enostavno sebi pripisal njegovo idejo. Poleg tega ima Stritarjeva pot svojevrsten čar in možnost tudi nadaljevanja od Robanove planine pod Poljskimi devicami tja proti Križevniku in še naprej ... kar ostaja izziv za vse nas.
Svojo povezavo med Kotoma sem poimenoval Pot RMK, ki sem jo razdelil v tri runde in vključuje tudi možnost spanja v kočah. Vsak dan po samotnih brezpotjih in skritih stezah na en vrh, uživanje v prelepih krnicah ter odkrivati drugačne razglede od markiranih poti v Robanovem kotu, Logarski dolini in Matkovem kotu.
Letos konec junija mi je uspelo dodati še zadnji kamenček v mozaiku in povezati poti v celoto, tako sem mesec dni kasneje prehodil pot v enem kosu:
Prva runda:
Robanov kot - Črni hriber - Ute - greben Krofičke - Krofička - po lovski v Škrbino - Klemenča jama
Druga runda
Klemeča jama - Rjavčki vrh - čez Grlo na Pasje sedlo – Okrešelj
Tretja runda:
Okrešelj - Hudi prask - Latvica - Krnička gora - Matkova krnica - po spodnji poti v Matkov kot
Pot je orientacijsko in tehnično zelo zahtevna, ponekod tudi plezanje II. stopnje, nudi pa ljubiteljem samotnih stezic in brezpotij čudovit gorski mir v prelepih razgledih in doživetje logarskih koncev na edinstven način.
Matkov kot
Po zaključeni turi sem tako potešil svojo gorniško žejo, vem pa, da bom kmalu ponovno žejen in bo treba spet it še na kako rundo.
Besedilo in fotografije: Miro Jurko -Medo