Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Klemen Hančič 4037 1

Pristop na Planjavo

Klemen Hančič: ... z gorskim vodnikom in spust z jadralnim padalom

Ob tako lepem vremenu se človek mnogokrat zazre v naše Kamniške Alpe in občuduje njihovo lepoto. Mogoče tudi v vas tli želja po osvajanju belih prostranstev, pa se sami nočete podati v gore. Gorski vodniki, katerih imamo v Kamniku kar nekaj vam te sanje na varen način tudi uresničijo.
Dan poprej sem poklical kamniškega gorskega vodnika Marjana Kregarja in mu izrazil želje. Dogovorila sva se za smer in uro odhoda. Pridružila se nama je tudi kamniška alpinistka Katja Marinič.

Ob 6h smo krenili na pot, ki nas je vodila mimo Jermance in naprej do Pastircev. Tu smo si nadeli plezalno opremo in se podali proti JZ grebenu Macesnovca. Grapa, ki smo jo imeli namen plezati se imenuje Grapa Za vrati (Za wrátam). To ime naj bi dobila po pastirjih, ki so prenašali ovce za vratom do Planjavskih zelenic na pašo.
Razmere v grapi so bile zelo dobre, tako da so dereze in cepini dobro prijemali. Marjan je plezal prvi in iskal prehode med snežnimi jeziki in rušjem. Kmalu pridemo do Planjavskih zelenic, kjer se malo odpočijemo in pojemo. Lepi razgledi nam poplačajo ves trud kajti vidi se vse do Učke. Ko prečimo Planjavske zelenice naletimo na večji trop gamsov, ki se pasejo na skopnelih travnatih površinah. Prav užitek jih je gledati kako mladički poskakujejo vse povprek iz norčavosti.
Počasi preidemo v zgornji del nad Sukavnikom. Odločimo se, da pot nadaljujemo po grapi, ki jo obdajata oba vrhova Planjave. Sonce in topel vetrič sneg kar hitro razmehčata in kar pošteno se nam prične udirati. Ob 11.30 smo na vrhu Planjave. Kot vedno ob ugodnih razmerah vzamem s seboj tudi padalo in tudi tokrat sem ga. Ob pomoči Katje in Marjana, ki sta mi držala padalo sem tudi z vrha Planjave poletel in pristal pred svojim domom v Mekinjah.

Klemen Hančič
Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti RAZ zrAČne

1 komentarjev na članku "Pristop na Planjavo"

France Malešič,

Popravek 11. februarja 2011:

Grapa Za Vrati na jugovzhodni strani Planjave se tako imenuje zato, ker je nad njo vratasto sedlo na Movzini, s katerega je prehod proti Planjavskim zelenicam. Levo nad sedlom je stolpasti Spodnji Sukalnik, desno pa vrh Movzine. Poimenovanje Vrata za takšne oblike ni tako zelo redko (najbolj zanimivo je nekdanje ime Vrata za Kokrsko sedlo; malo nad njim pa so še Mala vratca).

Zaradi značilne oblike se je sedlo prvotno imenovalo Vrata (na kar še spominja ime grape Za Vrati). Ime Na Movzini (tudi Na Movznem) je bilo prvič zapisano pred sedemdesetimi leti, ob tem pa tudi izročilo, da so tamkaj pastirji molzli drobnico.

V domačem narečju se je ime seveda slišalo Za Vratam, vendar to nikakor ne pomeni, da bi si kdo dajal kaj za vrat.

Gre za star pastirski prehod, ki so ga uporabljali pastirji s severovzhodne strani Grintovcev. Po zanesljivih podatkih so imeli prebivalci s Savinjskega konca (Solčavani) že okrog leta 1750 v najemu pašo tudi na južni strani kamniško-Savinjskih Alp, to je na starih kamniških pašnih območjih, visoko nad Kamniško Bistrico. Glavna paša je bila na stari kamniški planini pod današnjim Kamniškim sedlom (omenjeni že v zapisu leta 1499: »Vsedli na Brani«; kasneje imenovana Na Stanu, turistično ime pa je Pri pastirjih).

Najemniki paše so drobnico prignali s severovzhodne strani in jo pod vrhom Planjave gnali čez sočne in sončne Planjavske zelenice na Vrata (na Movzino) in od tam navzdol po grapi Za Vrati v planino Na stanu (sedanja ravnica pod Kamniškim sedlom).

Ta stari prehod je bil v nekdanjih časih najlažji dostop na Planjavo in so ga zelo dobro poznali bistriški lovci (sedaj je povsem zaraščen). Po njem je na vrh Planjave prišel tudi prvi turist Franc Jožef Hanibal Hohenwart leta 1793. Vodil ga je lovec Spruk, prvi znani vodnik v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki je svojega vodenca prej temeljito preskusil na naravnem mostu Présdaslju, nad koritasto tesnijo v Kamniški Bistrici in ga še pravi čas odvadil vrtoglavice. Mladi ljubljanski naravoslovec Hohenwart je leta 1794 kot prvi prišel tudi na Mangart in je kasneje skupaj s svojim prijateljem Žigo Zoisom ustanovil kranjski deželni muzej.

Kaže, da bo zanimivo zgodbo o vsem tem treba še ponoviti.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Idrija je alpsko mesto leta 2011
Naslednja objava Ajdovska luknja

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.