Pred mesecem dni je bil na straneh G-L objavljen oglas za sodelovanje v spletni anketi o značilnostih varoval, namenjenih varovanju pri plezanju.
... (www.gore-ljudje.net/novosti/77570/). Anketo smo pripravili v okviru podjetja Anthron d.o.o., ki se že dlje časa ukvarja s proizvodnjo naprav namenjenih uporabi v vrvnih tehnikah.
Na področju varoval, namenjenih prostemu plezanju, obstaja danes na tržišču zelo široka in tudi specializirana ponudba. Zaradi obsega in hitre rasti trga, ki se odvija na krilih popularizacije outdoor sektorja, pa menimo, da je prostora za inovativne izdelke še dovolj. Zaradi tega smo pristopili k razvoju nove tovrstne naprave. Poleg ožje usmerjenih ekspertnih mnenj smo v okviru zbiranja tržnih in tehničnih informacij želeli pridobiti širšo sliko tipov varoval v uporabi med plezalci in pomenu, ki ga pripisujejo posameznim lastnostim varoval. Menili smo, da bo spletna anketa hitro, dovolj kakovostno in dovolj reprezentativno zajela mnenje plezalske javnosti. Razen tega je z njenim usmerjenim oglaševanjem mogoče deloma ciljati na želeni tip naslovnikov, saj je odvisna od socialne mreže, skozi katero se informacija o anketi razširi. Vzorec je sicer skušal zajeti slovensko plezalno sfero, vendar so danes razlike v tehniki in preferencah med posameznimi slogi plezanja precej večje kakor razlike med posameznimi deli sveta.
Izpolnjevanje anketnih vprašalnikov v splošnem ne zanima veliko ljudi. Zato je bila težnja po čimkrajši in čimbolj zanimivi, vendar hkrati sporočilni anketi dovolj samoumevna. V obdobju med 16. 5. in 21. 5. 2012 so anketni obrazec pognali 254-krat. 23 oseb ankete ni dokončalo 231 oseb oziroma 91 % pa jo je. S tako visokim deležem dokončanih anket menimo, da vprašalnik ni bil nezanimiv in ni bil čezmerno dolg. Menimo, da smo s tem numerusom zajeli dovolj velik vzorec, da nam bo o današnjih značilnostih uporabe povedal, kar smo pričakovali. Obenem se želimo vsem, ki ste si vzeli čas in anketo izpolnili, najlepše zahvaliti za vloženi trud.
Najširša delitev prostih plezalcev na športne plezalce in alpiniste se danes deloma zrcali tudi v uporabljeni opremi. Po delitvi na obe skupini smo povprašali v zadnjem vprašanju.
Slika 1: Struktura respondentov glede
na delitev na alpiniste in športne plezalce.
Ker smo v izhodišču domnevali, da se bodo odgovori glede na zgornjo delitev pomembno razlikovali, bodo nadaljnja vprašanja obravnavana glede na zgornjo delitev. Med respondenti se je 83 oseb (36 %) opredelilo za alpiniste, 34 (15 %) oseb se je opredelilo za športne plezalce, 112 (48 %) oseb se je čutilo predstavnike obeh skupin 2 (1 %) osebi pa varovala uporabljata v drugih aplikacijah.
V prvih dveh vprašanjih nas je zanimala delitev uporabljene opreme glede na dolžino smeri, saj se oprema med kratkimi in dolgimi (večraztežajnimi) smermi praviloma razlikuje.
Slika 2: Uporaba varoval glede na dolžino plezalne smeri
Razlika med obema tipoma plezalnih smeri je očitna in pričakovana. V dolgih smereh daleč prevladujejo ročna varovala tipa Reverso, ATC guide in drugi tipi varovalnih ploščic (78 %) čemur sledi polbičev vozel (10 %). Polavtomatskih varoval zaradi očitnih primerjalnih slabosti v običajni alpinistični tehniki skorajda ne uporabljajo (4 %). Kar nekaj pa je tudi takih, ki dolgih smeri preprosto ne plezajo (6 %). Glede na delitev med alpiniste in športne plezalce bi bilo mogoče pričakovati, da je delež teh v resnici še nekoliko višji (slika 3). V kratkih smereh je delitev na polavtomatska (50 %) in ročna varovala (49 %) bolj enakomerno porazdeljena. Zelo malo jih tudi v kratkih smereh uporablja polbičev vozel (0,8 %).
Sum, da so alpinisti tudi v kratkih smereh v precej večji meri naklonjeni ročnim tipom varoval od športnih plezalcev in obratno potrjuje grafikon na sliki 3.
Slika 3: Oblika varovanja glede na tip plezalca
in delitev na kratke in dolge smeri.
Redkim oblika varovanja, ki jo uporabljajo, ni najljubša izbira in bi si želeli drugo. Tabela 1 povzema odgovore na vprašanje, ali so varovala, ki jih plezalci uporabljajo, tudi njihova najljubša varovala.
Tabela 1: Ali so varovala, ki jih uporabljate,
tudi vaša najljubša izbira?
Tiste, ki so odgovorili negativno, smo prosili, naj navedejo varovalo, ki si ga trenutno želijo. Rezultati teh navedb so povzeti v tabeli 2. Seštevek števila navedb ne ustreza seštevku negativnih odgovorov v tabeli 1, ker so nekateri navajali po več varoval.
Tabela 2: Prosim, če spodaj navedete
vaše(a) najljubše(a) varovalo(a).
Razlikovali so med dolgimi in kratkimi smermi, kjer so želje po polavtomatskih varovalih navajali za kratke, ročne pa za dolge smeri. Nekateri respondenti so tudi pripomnili, da je odvisno, ali gre za dolge ali za kratke smeri, saj vprašanje po tem ni spraševalo.
Serija sledečih vprašanj je tvorila osredje ankete. Respondente je prosila, naj ocenijo po pomenu posamezne sklope lastnosti varoval za plezanje. Ohlapno smo sklope razdelili na oblikovne lastnosti, varnost in zanesljivost in funkcionalne lastnosti. Posamezne lastnosti ne sodijo ostro zgolj v eno kategorijo. Delitev med drugim izraža željo po razbitju enega zelo dolgega vprašanja na nekaj manjših sklopov.
Tabela 3 povzema povprečja ocen posameznih lastnosti varoval, urejena glede na pomen za vse tri sklope vprašanj. Čeprav ne najbolj korektno, smo gradacijo pomenov (od »1 nepomembno« do »5 zelo pomembno«) preobrazili v numerično spremenljivko kakor nakazujejo predpisane številske ocene in z njimi izračunali aritmetične sredine. Opaziti je mogoče, da sta varnost in zanesljivost uporabnikom najpomembnejša (povp = 4,47), najmanj pomembne pa so oblikovne lastnosti (povp = 3,65). Med posameznimi lastnostmi so uporabniki naprav najvišje cenili seveda varnost, zanesljivost v težjih pogojih in gladko tečenje vrvi.
Tabela 3: Lastnosti varoval, urejene po pomenu,
ki jim ga respondenti pripisujejo.
Na slikah 4, 6 in 8 so podane porazdelitve posameznih odgovorov za posamezne lastnosti po obravnavanih sklopih lastnosti.
Slika 4: Porazdelitve odgovorov za oblikovne lastnosti varoval
Bolj zanimive so porazdelitve ocen istih lastnosti glede na delitev na posamezne skupine plezalcev. Slike 5, 7 in 9 prikazujejo te porazdelitve v deležih. Na ta način je primerjava med posameznimi razsežnostmi in med posameznimi skupinami mogoča, vendar je absolutno število odgovorov zabrisano (v drugih aplikacijah napravo uporabljata le 2 respondenta). Četudi izbrani vzorec ni bil zajet na naključni način, so zgolj informativno ob naslovu za posamezno lastnost, z zvezdico označene vse porazdelitve, pri katerih so glede na χ^2 test, razlike med posameznimi skupinami plezalcev dosegle prag statistične značilnosti (p=0,95).
Slika 5: Porazdelitve odgovorov za oblikovne lastnosti varoval v deležih ločene za posamezne skupine plezalcev
Med oblikovnimi razlikami velja opozoriti na razlike med alpinisti in športnimi plezalci glede mnenj o pomenu velikosti in mase varovala ter možnosti nameščanja enojne in dvojne vrvi. Tudi dovoljeni razpon premerov vrvi so alpinisti videli kot precej pomembnejši dejavnik kakor športni plezalci. Alpinisti (povp = 4,11) so tudi sicer lastnosti v povprečju ocenjevali višje kakor plezalci, ki se čutijo predstavniki obeh skupin (povp = 4,04) ter športni plezalci (povp = 3,78).
Slika 6: Porazdelitve odgovorov za lastnosti varoval, ki se nanašajo na varnost in zanesljivost
Ponovno nekaj več vpogleda v mnenja plezalcev kakor običajna porazdelitev podaja porazdelitev, ločena glede vrsto plezalca. To prikazuje serija grafikonov na sliki 7. Ponovno so porazdelitve preračunane na deleže in ponovno je z zvezdico v naslovu označena tista porazdelitev, pri kateri se odgovori za posamezne razrede plezalcev statistično značilno razlikujejo.
Slika 7: Porazdelitve odgovorov za varnost in zanesljivost varoval v deležih ločene za posamezne skupine plezalcev
Razumljivo je, da so športni plezalci nekoliko manj poudarka dajali lastnostim, ki se nanašajo na zanesljivost, saj so pogoji plezanja v športnih smereh praviloma bolj nadzorovani in varnejši od tistih v dolgih smereh. Ni pa razumljivo, zakaj športni plezalci dajejo manj poudarka uporabnosti varovala tudi za manj izkušene osebe (χ^2 test kaže statistično značilno razliko, če obravnavamo samo ti dve skupini plezalcev p=0,048). V tej skupini lastnosti je tudi splošna varnost, ki ji absolutno – in to ne velja zgolj za plezalce – dajejo največ pomena.
Slika 8: Porazdelitve odgovorov za funkcionalne lastnosti varoval
Slika 9: Porazdelitve odgovorov za funkcionalne lastnosti varoval v deležih ločene za posamezne skupine plezalcev
V skupini funkcionalnih lastnosti ni bilo nobene take, pri kateri bi se mnenja o pomenu pomembno razlikovala. V splošnem so funkciji dajali prednost pred obliko, vendar varnosti pred funkcijo in kot rečeno, alpinistom so se lastnosti v splošnem zdele pomembnejše kakor športnim plezalcem (to velja tudi za vse tri skupine lastnosti). Med funkcionalnimi je bila po mnenju večine še najpomembnejša gladko tečenje vrvi.
Analiza, ki je opisana v tem prispevku, je le nekakšen splošni pregled. Vendar upamo, da bodo njeni rezultati plezalni javnosti uporabni tudi širše. Zato in v zahvalo respondentom smo se odločili, da njene rezultate tudi objavimo. V kolikor bodo koga zanimali izvorni podatki, zbrani preko spletnega vmesnika, naj se prosim poveže z našim podjetjem. Podatke smo z veseljem pripravljeni deliti pod pogojem ustreznega citiranja, saj smo mnenja, da neosebni podatki, ki načenjajo vprašanja varnosti, ne smejo imeti omejitev vpogleda.
Miha Staut