V razmišljanju kam v gore v osrednjeslovenski regiji se odločiva za izhodišče na planini Dol.
Ponoči smo uro premaknili nazaj in tako se po novem ob osmi uri odpeljeva na pot. Iz mesta peljeva na Kranjski Rak, kjer nadaljujeva vožnjo po makadamu do Ušivca, od koder se po dobro vzdrževani cesti spustiva na izhodišče in parkirava ob dveh avtomobilih.
Pogled proti zahodu na Mokrico razkrije, da so višji vrhovi že v objemu oblakov, ki jih preganja veter in jih nosi proti vzhodu. To kaže, da s kakšnim dobrim razgledom ne bo nič. Odločiva se, da greva preko pašnika v gozd in tako tudi storiva. V gozdu nadaljujeva strm vzpon po pobočju, da višje doseževa markirano zahodno pot s planine. Pot je blatna in na mokrih skalah spodrsava. Pred nama na varni razdalji hodita pohodnika in kmalu gremo mimo razgledišča, kjer se pot nekoliko položi in skozi vse bolj redek gozd in nato skozi kratek pas ruševja doseževa rob planine Rzenik, od koder že vidiva vrhova Rzenika in Konja, pa tudi Tolsti vrh, Desko in Lastovec. Mimo pastirske koče stopiva v visoke trave in se nekoliko povzpneva na rob planine, kjer poiščeva stezico, po kateri nadaljujeva. Žal se kasneje izkaže, da nisva ubrala pravo pot, saj se stezica vije prečno po pobočju in sledi spust. Odločiva, da se vrneva nazaj na planino. Ko prideva na planino, poiščeva drugo stezico, ki se kmalu prične vzpenjati in vodi skozi ruševje. Pred leti so odstranili veje ruševja, ki se pa počasi zarašča. Da ni pogosto v uporabi, kaže tudi visoka trava. Na nebu je vedno več oblakov, ko doseževa greben in nato stopiva na vrh Rzenika, kjer so že tri pohodnice. Malce stran od njih narediva odmor za okrepčilo. Narediva še nekaj fotografij oblakov na visokih vrhovih gora in nižjih pobočij in dolin. Prepadna severna stena gore pada v dolino Kamniške Bele. Vidiva nižji vrh Špegarce, medtem ko je ostala veriga vrhov nad dolino že v oblaku. Pokaže se jasnina v oknu oblaka in s tem se odpre pogled na Koren in greben proti vrhu Kalškega grebena, ki ostane zakrit.
Ker z dobrim razgledom ni nič in ker na vrh prihaja vedno več pohodnikov, zapustiva vrh in se tokrat po običajni poti spustiva proti sedelcu med Rzenikom in Konjem. Spotoma občudujeva prepadni greben in skalnate skulpture, razpoke in žlebove ter v objektiv ujameva odcvetele planike, ki v večjem številu domujejo na grebenu. Srečujeva številne pohodnike. Najin načrt, da bova bolj ali manj osamljena na poti, se je v celoti izjalovil. Tudi pri vzponu na Konja ni nič drugače in na njegovem vrhu je takšna gneča, da le greva mimo in se pričneva spuščati in ob pletenici doseževa njegov predvrh. Nekaj naju vleče, da nadaljujeva spust. Pot z grebena ob oprijemu pletenic, klinov in skal naju popelje navzdol in poteka po najini levi strani grebena. Meglice oblakov že zakrivajo nižja pobočja, ko stopiva na del poti med nižjim Kranjskim Dedcem in višjo Lučko kopo in pričneva iskanje poti na nižji vrh. Nič primernega ne najdeva in tako še malo nadaljujeva po poti, po poraščenem pobočju srečujoč pohodnike ter se nato odločiva, da je iskanja dovolj in se obrneva. Po poti spusta se sedaj vzpenjava in doseževa Konja. Če sva še malo prej verjela, da bo vrh prazen, sva se grdo zmotila. Še več obiskovalcev ima in tako nama ne preostane drugega, kot da hitro stopiva mimo in greva po še vedno blatni in mokri poti proti planini.
Na planini pa ista pesem, veliko obiskovalcev. Poiščeva stran od njih skali, na katere sedeva in narediva odmor. Nekaj pohodnikov nosi obrazne maske, nekaj jih nima, predvsem pa jih nimajo otroci. Midva pri nadaljevanja poti uporabljava ob srečevanju z njimi obrazni ruti, še raje pa stopiva s poti. Dokler je nujno, stopava po označeni poti in nato še visoko v gozdu zapustiva pot in greva po svoje strmo navzdol skozi gozd po šumečem listju izogibavajoč se mokrih vej.
Iz gozda po prestopu ograje stopiva na pašnik in zagledava dolgo vrsto parkiranih avtomobilov. Očitno so se mnogi kot midva odločili za vožnjo do planine. Ustaviva se in narediva zadnji odmor, medtem ko se je nebo še bolj pooblačilo. Opazujeva sprehajalce in pohodnike in nato stopiva do avtomobila, kjer pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva s planine.