Lep dokaz, da lokalci ne morejo biti prav varuhi narave. Slej ko prej prevlada pridobitna miselnost.

Sicer bi bilo pa treba uzakoniti, da je vse nad 1500 m področje posebnega pomena (kot narodni park), kjer ni dovoljeno nič graditi, razen v izjemnih okoliščinah - če tam že tradicionalno je kaka dejavnost.

Dobro bi bilo obvestiti kakega novinarja in mu predstaviti problematiko (ker tega je kar nekaj), preko tiskovke ali če kdo pozna direktno, da napiše članek. Javni pritisk lahko tu še največ naredi. Še najbolje pa bi bilo prodreti v kak Tednik, da se ta problematika širše predstavi javnosti. Šele potem se bodo z neko verjetnostjo zganile tudi inštitucije. Žal tako kaže praksa na vseh področjih, razen pri lovljenju kurjih tatov.

Glede vikendov, vlak po gozdovih itd.

Glede tega je težko sodit, kje je meja. Kulturna krajina in človekov vpliv, dokler ga ni preveč, tudi doprinese k pestrosti. Saj se imamo za kraške goličave tudi zahvaliti človekovemu vplivu. Brez tega bi imeli povsod po Sloveniji gozd brez razgleda kamorkoli (razen nad gozdno mejo, se razume).

Tudi za delo v gozdu so potrebne vlake. Ampak gozda, kjer tega ni, je še obilo, tudi krajine, podobne tisti, kjer so vikendice tudi itd.

Bistvo je v tem, da se ohrani tisto in da ni očitnih posegov čez gozdno mejo. O tem bi moral biti konsenz. Te površine je po Sloveniji malo in bi jo morali ohraniti. Tudi gospodarsko ne more dosti prinesti.

Če velja, da gor ni greha, potem velja tudi v smislu, da gor ne vlačimo dolinskih aktivnosti, ampak da smo tam le obiskovalci.

Bernard, uničuje se prvobitnost tako narave kot kulturne krajine! To se v zadnjih letih malo po malem dogaja marsikje v Karavankah, na primer nad Srednjim vrhom, na Zelenici, na planinah pod Košuto in še kje. In za to ne najdem boljše besede kot je barbarsko.

Kot navadno že iz pripomb ni mogoče potegniti skupnega imenovalca, kaj šele, da bi skrunitelje kaj požgečkalo, bognedaj pa celo zbodlo. A počakajte. Ko se bo zbudil Plezijo Zaver Slovenikum, bo pometel z vsemi zavri, ki rijejo po naših (še) lepih gorah. Za zdaj še kraljmatjaževsko spi, a kot Kralj Matjaž, ki si bo enkrat le odmotal brado, si bo tudi naš Zaver odvil rep in zagrmel. Potem se bo zbudil tudi njegov minister in uredil stvari, kot je (bo) treba. Boste videli - če boste dovolj dooolgo živeli.

Da, mnogo urediti je potrebno urediti tik pred domačim pragom.

Danes so recimo podrli Lipce, edino počivališče med Kranjem in Avstrijo. Je bilo to ekološko ali vandalsko? Ste se okoljniki kdaj ustavili tam ob petih zjutraj na okrepčilni kavici, da se bi potem zapeljali čim više v Belco in od tam nadaljevali pot po "neokrnjeni naravi"?

Boste zdaj vzeli coffee to go na Petrolu?

Se bojim, da se ne da kaj dosti storiti.

Davno nazaj se je začelo z reševalno cesto na Zelenici. Vsa planinska, gorniška, pohodniška in še marsikatera "javnost" se je razburjala, pisala pritožbe, Mountain Willderness je imel prispevek na TV . . . nič se ni zgodilo. In po kratkem zatišju so se začele delati ceste križem kražem po Karavankah. In prav pri vsaki cesti se je krajši čas "debatiralo in zgražalo" po forumih, pa kaka vestička v kakem časniku se je napisala . . . in mi smo lajali, oni pa zidali dalje.

Bistveno lažje je udariti po posamezniku (npr. črna gradnja - vikend v TNP ali kje drugje), kot pa ...

Ne bo kruha iz naše moke (želje po ohranitvi narave in podobno), ker je (ali nismo to že nekje slišali ?! ) pravna država v . . . raje ne napišem kje :(

P.S.

en kanček izven konteksta:

...prvo je potrebno prepovedati promet v alpskih dolinah po cestah, ki so že zgrajene in se uporabljajo že desetletja. Nato prepovedati vožnjo gorskim kolesarjem . . . no, verjetno na kakšni gozdni cesti bodo še lahko naredili giro ali dva . . . pa porušiti skedenj ali dva v narodnem parku, ki se tudi za vikend uporabljata . . . tako, za boljši vtis, da se nekaj dela za ohranitev narave . . . in potem . . . kaj potem, ne vem, bo pa v tem času med zdaj in potem zagotovo še kaka nova nujno potrebna taka ali drugačna, dostavna ali reševalna cesta, ne samo v Karavankah malo da ne čez noč "nastala".

Za konec "karikiram":

ponosen sem na to, kar so nam stari fotri zapustili . . . in sram me je, kaj bodo naši vnuki podedovali.

Aja, to je pa druga pesem.

Bom postavil barako v TNP, če bodo hoteli rušiti, boh ne daj, to ni zidana gradnja, to bo enkrat (baraka) samo od sebe razpadlo.

Do barake bo seveda vlaka, ne cesta. Ravno taka, vlaka, da se bom za silo pripeljal. In ko bo baraka preč, se bo tudi vlaka zarasla.

Avto vedno pustim konec Dovjega, na Pristavi pod domom . . .

Zaraslo se ne bo nič. Če drugega ne, zaradi erozije. V prvotno, naravno stanje pa narave ne bo več spravil nihče, ne Japonci prej in ne Kitajci sedaj.

Se opravičujem, ker sem pač take sorte, da mi narava, tista prvobitna, res nekaj pomeni. In da sem za časom, to je, da ne razumem razvojnih potreb, zaradi katerih so potrebni taki posegi.

Jaz imam "rok trajanja" in ko bom odšel, po parih letih ne bo nihče vedel, da sem bil. Davno predno sem prišel, je bila narava taka kot je pač bila. Več ali manj vedno enaka, kak vetrolom, povodenj, plaz, je sicer poskrbel, da se je počasi kaj spremenilo, drugače pa . . . no, potem pa je razvoj zahteval svoje in ko bom odšel, kako so že rekli pred dvajsetimi leti . . . nikoli več ne bo, kot je nekdaj bilo.

Predniki so dejali, davno nazaj, elektriko (in kasneje vodovod) v vsako slovensko vas. Sodobniki pa, vlako na vsako planino. Predvidevam, vem pa ne.

Ojojoj.

Filip, spoštovanje ! Globoko !

Ali morda hodiš na morje s cepinom in derezami ? Samo vprašam!

Morda so jo zgradili kolesarji, da se bodo lahko še naprej vozili po njej ne glede na sprejeti zakon:))

Žal je škoda že narejena, pa če bo kdo kdaj kaznovan ali ne.

Če bo šlo tako naprej se bo čez pet let prišlo z avtom do vrha Stola. Žal.

Nova cesta, vlaka, pot ali kar koli že je, se vidi tudi z avtoceste, ki vodi mimo Jesenic. Če ni seveda noč ali pa megla:)

Pred leti sva želela na sedlu Seča prespati s punco kar poleg koče, pa so naju neki možaki na vsak način hoteli prepričat, da to ni dobra ideja. Na koncu sva popustila in šla do planine Svečice in tam prespala. Ceste gor še ni bilo. Ko so zjutraj prišli za nama in naju vprašali ali sva slišala ruševca sva le prikimala. Vprašanje je ali ga bo v bodočnosti sploh še kdo slišal tam gori.

S strani kmetijstva-živinoreje je stvar jasna. Če hočemo, da bo neka planina še živela, je skoraj nujno do nje speljati "cesto" in uporabniku planine (pastirju)omogočiti kolikor toliko ustrezen "standard". Z enkratnimi posegi (mislim na pomoč helikopterja pri prenosu materiala), se da planine, kar se standarda tiče, ustrezno urediti? Zato se vsekakor pojavi vprašanje, kdo hoče in zahteva, da je do planine speljana cesta. Ali so to krave, ovce in koze, ki so z leti (selekcijo) postale res tako lene in brez kondicije, da jih je potrebno na planino pripeljat s traktorji ali kamijoni? Ali so v resnici leni le kmetje (pastirji), ki se jim živine ne da več gnati na planino, ki hočejo popoldne na hitro skočiti na vrček hladnega, pri vsem tem pa se izgovarjajo na pomanjkanje časa? Vem, da v živini ni problem! Torej s(m) problem ljudje.

Iz predhodne debate vidim problem predvsem v tem, da se po novo zgrajeni cesti vsujejo izletniki in turisti, ki s svojimi vozili onesnažijo naravo in njen izgled. Če se bodo vlake in ceste zarastle, kar se tudi zgodi, če na njih ni veliko prometa, potem v takšnih cestah ne vidim velikega problema. Se kar nekako "skrijejo" v okolju, postanejo travnate izravnave. Vandar pa, če na takšnih cesta ni veliko prometa, se pojavi vprašanje smiselnosti (stroški ...) njihove gradnje. Če so gradnje takšnih cest res nujne (kdo odloča o nujnosti gradenj, lastniki, agrarne skupnosti zavod za varovanje (česa?), MOP ...?), potem se pojavi vprašanje, kako preprečiti njihovo uporabo tistim, ki na njih nimajo kaj iskati. Tudi Italijani in Avstrijci imajo namreč ceste na skoraj vsako planino, a na njih ni avtomobilov. Zakaj? Kaj so oni naredili, da nimajo tej težav? Ali jih lahko pri tem posnemamo?

A je kdo od komentatorjev doma iz tistega konca? Razen Luke seveda.

Zadeva se bo z leti lepo zarasla, kot vse ostale ceste po naših hribih

A ko presvetli župnijski stroji razrijejo pol Pokljuke in pol Jelovice pa nobeden ne bo nič komentiral.

A do Križovca in dalje do Pustga rovta vsi uporabljate cesto? Kaj pa cesto na Dovško rožco, cesto na Jeseniško planino, cesto na Hruščansko planino?

Vse so bile narejene na ista vandalski način.

Samo da golcvarji pa kmetje takrat niso bili tako ekološko osveščeni kot je Slovenska javnost zdaj.

Vlake so hujša stvar kot je cesta.

Sem šel včeraj s kolesom prav pogledat to čudo. Ko sem gonil proti Planini pod Golico mi je pogled proti Kleku pokazal podobno vandalsko cesto, ki nam žal z avtoceste ne kazi pogleda. Naprej čez Savske jame sem gledal grde lesene ograje skruniteljev sankačev, potem zavijem dalje po cesti, pogledat prvo do "prelepe bajte", ki oskrbuje planinsko kočo na Golici. Žičnica? Za moje pojme vandalizem. Dalje spet po vandalski vesti, ki jo prečkajo vlake nonstop do Križovca in dalje naprej na Pust rovt. Koga od komentatorjev briga erozija zaradi vlak?Tam se ustavil, ker je bil en avto zelo širok. Vendar to nas ne sme brigati. Oktani lahko počnejo na že zgrajenih cestah kar "čjo" Dalje po vandalski cesti na Svečico. Tam malo peš naokoli, kar mi gleženj omogoča. Takih prizorov sem po Evropi videl precej. Sledi spust na Pristavo, mimo ogromno vikendov, ogromno travnikov posejanih z "čebeljimi panji" ali 2 nadstropnimi bajtami zavijem proti Jelenkamnu, same nove hiše, vse z 3m škarpami urezane v breg. Pravo naselje direktno mimo hudournikov. Tam sem ponoči že reševal premoženje kolegu, ker mu je sosed malo spremenil smer vode. Pivo pri kolegu. Dalje spust naprej proti Jesenicam. Toliko novogradenj zarezanih direktno v bregove hudourniških strug ne boš videl nikjer. Umetne parcele nasute s kamni....Erozija? Ni pomembno! Se strinjaš Roman?

Ampak to je vseeno, to se nas ne tiče!!!

Važno, da je sledil pogrom vseh nad vandali, ki so naredili cesto. A je kdo njih vprašal zakaj, s kakšnim namenom?

Pa ne me narobe razumeti, nisem zagovornik tega, samo toliko je še stvari prej za urediti pred domačim pragom. Kako bomo skrbeli za naravo tam gor, če doma ne znamo!!!

Prosim PZS, da nujno zahteva vso dokumentacijo o posegu in o razlogih. Uničena je lepa planinska pot, ki je bila v več odsekih enkratno porasla s travo, skratka čudovita. In dovolj široka za krave.

Napad slovenskih vandalov. PZS naj tudi zahteva odgovornost od Zavoda za varstvo narave OE Kranj. Oni so krivi tudi za cesto na Svečico. In poglejte. Čim je bila ta cesta (zavajanje kot, da je vlaka) zgrajena, so se posegi nadaljevali. Na črno zgrajeno in betonirano zajetje vode na Naturi 2000 blizu koče, pa zgoraj bazen za vodo, kakršnega naj bi zgradili še na Seči. Kakšen načrt je zadaj? Kdo je odgovoren oziroma neodgovoren?

Ma kakšen razvoj neki? V kaj? V degradiran teren! Še en argument za to barbarsko početje ni bil objavljen! Kaj imajo vnuki od razrite narave? Imeli bi res vrednoto, kamor bi lahko peljali goste in zaslužili. Nekaj odmaknjenega, puščenega, kakor je bilo pred 50 ali več leti zapuščeno. Za krave in ovce ves čas uporabno. Kaj je zdaj narobe s kravami in ovcami, da obstoječe ni več dobro? Nič ni narobe z njimi! Z ljudmi je nekaj narobe! Pa preveč poceni denarja imajo! Kako je že napisal pesnik? Prišli so tepci s cepci...

Od kje denar za tak poseg, ki je s stališča krav in drobnice nepotreben, saj obstajajo utrjene stoletne poti? Če gre za pastirja(e), jih je treba plačat za to, da so ves čas na planini. Kot vremenarji na Kredarici. Namesto zapravljanja denarja za gradnjo, raje plačilo in delovna mesta ljudem.

Kondicija krav je bila obvladana že pred stoletjem in več. Prava reja krav je prosta reja. Čim dalj, kakor vreme dopušča, na prostem. Če je ves čas privezana na mestu, je ne samo oslabela ampak še zboleva.

Potem jih futrajo z arcnijami. Že vnaprej, da ne bi zbolele.

Kakorkoli, spomladi se najprej pasejo na nižnjih planinah, kjer dobijo tudi kondicijo, poleg trav, ki jih višje še ni. S to kondicijo gredo peš višje.

Vse drugo je zavajanje.

Subvencije tudi obstajajo in upravičena je domneva, da jih ne porabijo za namen, če šparajo pri pastirjih.

Zaraslo? Kaj se je pod Golico zaraslo s travo? Nič.

Niti en prispevek ni povedal o razlogih , o potrebah za to kopanje.

Niti za tisto na Svečico. Niti za na črno izkopan in utrjen zbiralnik vode pri koči na Svečici. Niti za razširitev kala v bazen.

Niti za domnevo, da naj bi tak bazen zgradili tudi na Seči.

Menda pa je le še en kmetovalec, morda dva na Koroški Beli, ki pasejo tam gor. Nekih čred nismo videli niti poleti, tudi na prostranstvih Struške višje gori. Saj jih tudi spodaj ni. Pa tudi, če bi bile, je omejitev površina travnikov. Vode je bilo dovolj doslej.

"Cesta bo čez čas postala lepa zelena potka."Štiglic,20.okt.

Ne zaraslo povsod, ampak po izkopanih cestah in vlakah. Ker trditev je bila, da se bo na novo izkopana cesta zarasla s travo. Prejšnja pot je bila v več odsekih zaraščena s travo, tàko gosto. Del je še na fotki kolesarjev. Zakaj jo je bilo treba uničit. Zakaj? Še do danes ni odgovora, ker ga skrivajo, ne upajo si z njim v javnost, ker je lahko samo podoba primitivizma.

Pod Golico, kar omenjam, so brez zveze izkopali široko cesto, za katero še danes ne vedo, zakaj. Nima niti omembe vredne gozdarske funkcije. Menda je imel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov odveč 40 mio tolarjev denarja in so ga vrgli v to cesto. In se ni do danes niti malo zarasla.

Jure, jaz sem doma čisto spodaj. Ti pa mešaš jabolka in hruške...

Konec sveta je blizu.Grozljivo barbarsko uničenje Karavank.

Cel teden že prebiram zanimivo debato.Napisali ste mnogo resnic in nekateri z svojim idiličnim gledanjem nekaj neumnosti.Dejstvo je, da nihče ne dela cest kar tako, brez potrebe.Za kaj takega je potrebno ogromno energije za razna dovoljenja in tudi veliko denarja.

Sam ne vidim v tem nikakršnega problema, seveda, če je bila cesta zgrajena z vsemi dovoljenji in če se cesta uporablja za dovoz živine in vzdrževanje planine.

Poti v gorah so se gradile že od nekdaj, seveda včasih z krampi in lopatami.To ni nekaj novega.

Prebivalcem, ki še vzdržujejo planine gre zahvala, da lahko uživamo v lepih sprehodih.Ne vem ,če se zavedate da bi brez njih ta področja poraščal gozd.Nižje gozd, višje borovci.

Cesta bo čez čas postala lepa zelena potka.Torej zaradi tega še ne bo konec sveta.

Zaraslo? Kaj se je pod Golico zaraslo s travo? Nič.

Ne s travo, z gozdom in borovci.Naša država leži v podnebju, kjer , če se ne čisti in obdeluje prej ali slej vse poraste gozd in v višjih legah borovci.

Če pa bi vsa področja planin zarasel gozd, bi se zarasla področja najmnožičnejšega pohodništva.Pomislimo na področja Velike planine,Menine,Krvavca,Mozirske planine,Raduhe,Dleskovške planote,Lepenatke...

Na teh planinah na vsakem koraku vidimo delo pridnih rok,ki so skozi stoletja vzdrževale pašne površine.Resda so včasih naredili kakšno cesto, samo zato, da so si olajšali delo.Na ohranjenost narave to ni bistveno vplivalo.

Čeprav živim nekje »tam spodaj« vsebina samega dogajanja zato ni prav nič drugačna. Težko bi ocenil kakšno dodano vrednost imajo te naše forumske pisarije, je pa kot na dlani, da ljudje pač niso več popolnoma ravnodušni do nepotrebnih in na nek način škodljivih posegov v naravno okolje, pa naj si bo to v Karavankah ali v kakih bolj oddaljenih gorstvih.

Pripovedke o kraljih in bogovih, ki se skrivajo ali spijo »tu ali tam nekje« bom prihranil za vnuke, zgornji temi pa pristavil le sledeče:

Celotna zgodba od pl. Svečice do pl. Seče po mojem mnenju ne bo ohranila niti ene kmetije tam doli temveč gre samo za nov primer v poplavi nenamenskega zapravljanja EU in s tem tudi mojega denarja. Vse skupaj je pač eno veliko zavajanje, kar pa tako ali drugače spada v skupek novodobnih vrednot. Če je kdo imel priložnost malce podrobneje spoznavati del Karavank od Zgornje Dolge njive pa do Peči, se bo strinjal, da je naša ali malce manj naša bivša JLA v vseh letih bivanja tam gori ob vseh hudodelstvih nenamensko ohranjala prvobitnost tega okolja. Za sabo je pustila kar nekaj lepo uhojenih poti in tudi zgradb od katerih nekatere celo služijo v hribovske in žal tudi manj hribovske namene. Z nekaj dramatike pa bi lahko dejal, da tisto kar je bilo Karavankam prizaneseno v izdihljajih avstro-ogrske, ni bilo v povojih slovenske slovenske zgodbe.

Čeprav špekuliram sem prepričan, da se je pred II. svetovno vojno tam gori ob malce bolj skromni opremljenosti planin potikalo kaj dosti več parkljev in rogov kot danes, pa s tem ne mislim, da bi morali majerji še danes naokoli štorkljati v coklah in jesti z lesenimi žlicami. Ali pač, če bi bil tisti denar, ki ga zdaj ni več uporabljen namensko. Za kaj takega pa ni zadosti samo kmetova volja ampak tudi spoštovanje zakonov, ki bi le temu pomagali dostojno živeti tudi ob minimalnem poseganju v naravno okolje.

Ni potrebno biti kmet, da bi razumel, da je ceneje obnoviti zapuščene planine, kjer je pitne vode zadosti in je infrastruktura do njih že zgrajena, kot graditi nove ceste in zbiralnike vode. Takih planin je pod zgoraj navedenim grebenom cel kup.

Vse te nove ceste in »servisne ceste« sčasoma postanejo prometnice, ki največkrat služijo novodobni obliki planinstva t.j. oktanskemu ropotanju in popivanju nad 1000 in nekaj metri.

Čeprav tistim tam zgoraj, ki nam že vrsto let obljubljajo nebesa v katerih sami že ves čas bivajo ne verjamem kaj dosti, pa lahko vsaj upam, da bomo nekoč zaprli vse te »prometnice« do prostorov kjer baje še greha ni in denar dali tistemu, ki ga bo namenil za prvotni namen.

Sveta še zdaleč ne bo konec in tudi trava bo zarasla to cesto, a vendar se velja zamisliti ob sporočilu, ki ga nosi tista stara ljudska pesem »Kje so tiste stezice…..

Najbrž ni pomoči. Glede na to, da so zagotovo največji uničevalci narave prav lastniki (seveda ne vsi), se pravi, da to počnejo večinoma za preživetje svojih lastnih otrok, je ta paradoks že prav tragičen.

Vedeti? Zavedati se? Verjeti?

"Toliko stvari je še prej za urediti pred domačim pragom…." Kje je tisti začetek, kjer bomo našli izvirni greh in prav začeli? Vedno lahko rečemo: to vidite, tistega pa ne…. Z vsem spoštovanjem do zgornjega mnenja: obtoževanje drugega kot zavrnitev verodostojnih obtožb prvega se res ne more sprejeti kot primer dobre prakse. V takšnem kaosu je mogoče samo zavihteti meč in presekati z dosedanjo prakso, v nadaljevanju pa popraviti, kar je popraviti mogoče. Nič drugega ne bo rešilo naše deželice.

Skratka, nobenega razloga za skrb!

Pa tolikšna galama brez veze… Res smo bukseljni, da zapravljamo čas, ki bi ga zlahka porabili za...

Borut, tudi v šali omenjen argument ne drži vode. Vem, da ni bilo mišljeno zares, pa vendar: marsikdo ne more ali ne želi sprevideti, da smo kolesarji na isti strani brega kot pohodniki. Prizadevamo si, da bi poti ostale v takšni obliki, kot so, saj po razritih cestah po vzoru zgornjih slik pač ni užitek niti peš, niti s kolesom.

Je ta debata zadosten pokazatelj, da tudi nam ni vseeno za brezumno uničevanje? tabla.mtb.si/...=117667