Za vedno se je poslovil ljubitelj gora in pisec planinske literature Stanko Klinar.
Rodil se je 29. aprila 1933 v delavski družini na Hrušici. Osnovno šolanje na Jesenicah mu je skazila vojna, zato mu v meščanski šoli in pozneje v gimnaziji ni bilo lahko. Po mali maturi leta 1947 in gimnazijski maturi leta 1951 se je vpisal na germanistiko na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral. Študij je nadaljeval ter leta 1989 magistriral z nalogo
Slovenska zemljepisna imena v angleških besedilih in leta 1996 doktoriral z disertacijo
Načelni vidiki prevajanja iz slovenščine v angleščino. V letih 1958–1960 je učil angleščino (po potrebi tudi nemščino, slovenščino in zgodovino) na osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, nato pa do leta 1968 na tamkajšnji gimnaziji. Odtlej do upokojitve leta 1998 je bil lektor modernega angleškega jezika na ljubljanski anglistiki.
Gorski svet je bil njegova velika ljubezen. A ni bil le gornik, ampak je tudi nadeloval planinske poti, vodil in učil druge, plezal, turno smučal, pisal o poteh in lepotah narave. Da, bil je znan kot mojster besede in je poleg jezikoslovnih del napisal tudi marsikaj za nas planince, gornike. Najbolj ga poznamo po delih Karavanke, Sto slovenskih vrhov, 55-krat Karavanke, vodniku za izletnike in planince Dovje in Mojstrana ... Pomemben je bil tudi njegov prispevek k Planinskemu terminološkemu slovarju. Leta 1997 so mu podelili zlati častni znak Planinske zveze Slovenije. A knjige zanj niso bile le strokovno delo, vodilo ga je tudi, kdaj celo predvsem domoljubje. Bil je pravi borec za slovenska zemljepisna imena in za resnico – kdo je prvi preplezal Steno, kdo je spesnil Oj Triglav, moj dom … V polemikah, v katerih si je prizadeval utemeljiti svoj prav, je bil ognjevit in vztrajen. »Klin se s klinom izbija, Klinar pa z argumenti,« smo zapisali v intervjuju z njim ob njegovi osemdesetletnici.
Devetdesetletnice ni učakal, umrl je 13. aprila, le dobra dva tedna pred 90. rojstnim dnem. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
Uredništvo
Od njega se bomo poslovili v sredo, 19. aprila 2023, ob 14. uri s sveto mašo in pogrebom na pokopališču na Dovjem.