Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tudi velikani Himalaje

... so najprej ubirali domače planinske poti - S tiskovne konference PZS




Danes dopoldne je Planinska zveza Slovenije na novinarski konferenci predstavila najnovejše izdaje svoje založbe: dve knjigi, zemljevid in stenski koledar
.

Vodnik Razširjena slovenska planinska pot
Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, je po kratki predstavitvi vsebine konference najprej povabila k besedi Gorazda Goriška, avtorja novega vodnika. Prvega je napisal Jože Dobnik davnega leta 1993, zato je bila prenova že nujna. Novi pisec pa kljub mladosti planincem nikakor ni neznan, saj smo njegova Gorniška potepanja na tem spletnem mestu brali z največjim veseljem, prav tako prispevke v Planinskem vestniku. Po njegovem mnenju je »največja dodana vrednost« vodnika, po kateri je bil vprašan, da so poleg najobičajnejših pristopov in poti opisani še drugi, po možnosti krožne poti, tako da hodcem zlepa ne bo zmanjkalo dela. Vodnik je namenjen predvsem ljubiteljem (gorske) narave, opozarja pa tudi na zgodovinske in kulturne znamenitosti. Gradivo je zbiral kaka tri leta. Na vprašanje, ali se je pri tem nabralo tudi kaj zgodb in prigod, je povedal dve. Po novem je v vodniku tudi območje, ki je bilo zaradi političnih razlogov dolga leta zaprto (Goteniški Snežnik, Cerk). Pri tem se je izkazalo, da še vedno ni popolnoma odprto, saj so ga zaradi potikanja tam okrog obiskali celo policisti. No, na koncu se je vse srečno končalo. Pri vzponu na Škrlatico pa je fotoaparat »poletel« čez steno; k sreči je »srce« (kartica) preživelo, drugo pa je bilo za v smeti. Knjiga je prva, oblikovana v skladu z novo celostno grafično podobo izdaj Planinske založbe.

Naslednja knjiga je sicer »iz drugega sveta«, vendar so tudi mnogi njeni junaki najprej pohajali po slovenskih planinskih poteh.

Angleška izdaja Velikanov Himalaje
Planinska založba PZS je lani izdala knjigo Velikani Himalaje o zgodovini vzponov na vseh štirinajst osemtisočakov s poudarkom na slovenskih alpinistih. Med njimi je tudi avtor knjige Viki Grošelj, ki je prispel na predstavitev prevoda v angleščino Giants of the Himalayas tako rekoč naravnost iz Himalaje in knjige dotlej še ni videl. Po njegovem mnenju je najbrž najbolj zaslužna za angleško izdajo mednarodno priznana avtorica gorniške literature Bernadette McDonald, ki se zelo zanima za slovenski alpinizem (leta 2015 naj bi izdala knjigo o njem). Veliko sodelujeta in prosila ga je za prevode izvlečkov iz njegovih Velikanov. Ker je taka knjiga lahko odlična promocija našega alpinizma v svetu in se je zdelo Grošlju »ceneje prevesti knjigo kot vabiti svetovne alpinistične avtoritete v Slovenijo na tečaj slovenščine«, se je lotil tega podjetja, pri katerem ga je podprla tudi PZS. Pohvalil je prevajalko Mimi Marinšek Čadež in lektorico Margaret Davis; kar malo razočaran je bil, da ju ni bilo na tiskovni konferenci (tudi v gradivu za konferenco nista omenjeni) in jima ni mogel izročiti šopkov, s katerima se jima je želel simbolično zahvaliti za dobro opravljeno delo. Zahvalil se je tudi oblikovalcu slovenske in angleške izdaje Gregorju Stušku. In kaj je najbolj pripomoglo k ugledu slovenskih alpinistov v svetu? To je vprašanje za antropologe in filozofe, a eden izmed razlogov je gotovo slovenska trma ali vztrajnost, ko bi jo le prav usmerili, ne v razprtije. Ko so ga kot osrednjega slovenskega alpinističnega kronista primerjali s »kolegico« Elizabeth Hawley, je povedal, da dobro sodelujeta in da se veseli, da ji bo lahko izročil danes predstavljeni prevod svoje knjige. Na vprašanje o načrtih za prihodnost se je zasmejal, da namerava v naslednjih štiridesetih letih poopraviti še toliko vsega, da bi bila za to potrebna še ena tiskovna konferenca. Najprej pa bo prihodnje leto zbral vse še živeče udeležence odprave na Makalu 1975, da bodo »delovno« proslavili 40-letnico prvega slovenskega osemtisočaka. Pošalil se je, da ga zdaj ne sprašujejo toliko o načrtovanem šesttisočaku v skupini Čulu kot o tem, koliko zdravnikov bo v odpravi.

Zemljevid Triglavski narodni park 1 : 50.000 je še v tiskarni. Predstavil ga je generalni sekretar PZS Matej Planko. Zemljevid je prav tako oblikovan že v skladu z novo celostno grafično podobo izdaj Planinske založbe, temelji pa na Katastru planinskih poti PZS, ki je po večletnih pripravah in terenskih meritvah že zelo izpopolnjen, saj je vnesenih že 98 % podatkov o 9.892 km planinskih poti. Vrisane so samo markirane, tiste, ki se opuščajo ali so opuščene, pa ne. Pri PZS se držijo načela, da je označenih poti dovolj (zato tudi ne nadelujejo novih), brezpotja pa so prepuščena dovolj izurjenim ali pa naj se planinci podajajo nanje z vodniki.

Planinski koledar za leto 2015 Nazaj v planinski raj je prvič obogaten z razglednicami, s katerimi želi PZS spodbuditi planince k ohranjanju lepe navade pisanja »pravih« (ne elektronskih) voščilnic, ki bodo prejemnike razveselile in vabile v gorski svet.

Vodja Odbora za založništvo in informiranje PZS Slavica Tovšak je predstavila reorganizacijo, delo in načrte odbora.

Zdi se, da se za planinsko, gorniško, alpinistično literaturo ni bati, saj je izhaja precej, bralcev pa ji tudi ne (z)manjka.

Mojca Luštrek 
Foto: Manca Čujež, PZS 

G-L: Tiskovna konferenca - vabilo


 

 

PZS: Sporočilo za medije (PDF, 361 kB)

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.