Delo - Blaž Račič: Žolna, sonda in lopata so pozimi obvezna oprema za zimski izlet v visokogorje.
Rudno polje na Pokljuki – Narava ni v tej zimi nič kaj radodarna s snegom, ne v nižinah ne v visokogorju. Kljub temu pa je treba biti pri obiskovanju visokogorja pozimi posebno previden, saj nevarnosti snežnih plazov nikoli ni mogoče povsem izključiti.
Klemen Volontar, vodja komisije za reševanje iz plazov pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), opozarja, da se je treba za obisk visokogorja pozimi dobro pripraviti, predvsem pa se je treba v gore vedno odpraviti v družbi in nikoli sami. »Edina pomoč, če nas zasuje snežni plaz, je tovariška pomoč,« je dejal in dodal, da ima zasuti zelo malo možnosti, da se bo izpod plazu izkopal sam, brez pomoči. Pred odhodom od doma je treba tudi bližnje obvestiti, kam se odpravljamo in s kom, da lahko ob morebitni nesreči reševalcem dajo ustrezne podatke.
S tehnično opremo si zagotavljamo večjo varnost pri iskanju zasutih pod snežnim plazom. Med osnovno opremo, ki olajša iskanje, Volontar uvršča lavinsko žolno (napravo, ki omogoča lociranje mesta, kjer je žrtev), sondo (zložljivo daljšo palico, s katero natančno lociramo mesto, kjer je pod snegom zasuta žrtev plazu) in lopato, s katero žrtev odkopljemo iz objema snega. Med dodatno varnostno opremo je Volontar omenil še napihljive blazine, ki so podobne avtomobilskim varnostnim blazinam in se lahko napolnijo v poldrugi sekundi, ogroženega pa v plazu obdržijo bliže površini, ter avalung, posebno dihalno napravo, ki omogoča dihanje pod snegom. Avalung namreč izdihani zrak filtrira in kisik črpa tudi iz snega. Žrtvi omogoča daljše obdobje dihanja, reševalcem pa zagotovi več časa za ukrepanje. Vsaka minuta je namreč zelo pomembna, je poudaril Volontar.
Pri hoji ali smučanju na terenu, kjer je večja nevarnost sprožitve plazu, naj obiskovalci upoštevajo tako imenovano razbremenilno razdaljo. To pomeni, da se na nevarnem območju giblje le eden, drugi pa ga medtem opazujejo. Če se znajdemo v plazu, je pomembno, da glavo čim dlje poskušamo obdržati na površju; če smučamo, je treba imeti smuči pripete brez varnostnih paščkov, poleg tega je treba paziti, da se v gore odpravimo primerno oblečeni in tudi vidni (pomembna je barva oblačil).
V zadnjem obdobju pri nas ni bilo nesreč zaradi snežnih plazov, kljub vsemu pa ni odveč znanje o opremljenosti obiskovalcev gora pozimi in o ukrepih v primeru, da snežni plaz koga zasuje. GRZ je zato ta konec tedna na Pokljuki v okviru tradicionalnih dnevov varstva pred snežnimi plazovi izvedel posebno usposabljanje. Med udeleženci je bil tudi Jernej Burkeljca iz Ljubljane, ki pozimi zahaja v gore kot smučar. Kakor je dejal, se je usposabljanja udeležil, ker želi v praksi videti, kako ravnati ob sproženju snežnega plazu, in se seznaniti tudi z opremo. Sam je nima, a si jo v prihodnje, kljub visokim cenam, namerava kupiti. Po njegovem je namreč strošek za varnostno opremo v primerjavi s ceno življenja zanemarljiv. Ustrezna oprema (na fotografiji je sonda) je ključnega pomena pri reševanju življenj.
Blaž Račič