Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Viševnik

Lepi jeglič v Julijcih namesto narcis v Karavankah.

Viševnik

Glede na vremensko napoved zgodaj zjutraj voziva proti Karavankah. a glej ga zlomka med Malo Golico in Ptičjim vrhom z avstrijske strani pritiska meglena fronta in tako pred Slovenskim Javornikom spremeniva smer vožnje in odpeljeva preko Gorij na Rudno polje, kjer pričneva s hojo skozi pokljuške gozdove.

 

Tla so namočena in blatna, ko hodiva po kolovozih skozi gozd med visokimi smrekami in doseževa zeleno smučišče, ki je prepredeno s pašnimi ograjami. Prestopiva prvo in naslednjo, na soncu zgornji oblačili pospraviva v nahrbtnika, se povzpneva po tratah z junijskim cvetjem do vrha smučišča in stopiva v grapo in na označeno pot. Upočasnim korak in hči se hitro oddalji, medtem ko v objektiv fotoaparata ujamem visoki jeglič, navadno pogačico in alpskega kosmatinca. Počasi stopam navzgor do ravnice Zlatih voda, kjer se pridružim hčeri in skupaj stopiva na razmočeno pobočje. Tla so mokra in spolzka in palice v rokah še kako pridejo prav, da preveč ne spodrsava. Vse do ravnice pod Plesiščem gre počasi in z veliko truda končno stopiva na trato sedla, od koder se odpre pogled na bohinjske gore in meglo nad Bohinjem. Tu še vedno cveti žafran v vijoličasti in beli izvedbi ter očara mimoidočega. Stopiva po poti med ruševje, kjer cveti resa in navadni slečnik. Pridne roke so poskrbele za odrez vejevja ob poti in s tem sprostile prostor za nemoteno hojo na pobočje Viševnika in pri tem tudi za boljši razgled na okolico. Srečava tekača s štirinožnim prijateljem, ki se vrača z vrha, midva pa doseževa razgledno točko, kjer se razveseliva rastišča lepega jegliča in Clusijevega svišča kakor tudi pogledov na Plesišče, planino Konjščico, greben od Mesnove glave preko Močil do Slemena ter ostalih vrhov za njim.

Pot nadaljujeva po pobočju do grebena gore, kjer pogled zastane na snegu in snežnih jezikih pod severnim pobočjem, ki segajo med ruševje obeh Selišnikov. Vidiva gore od Malega Draškega vrha do komaj vidne Debele peči, medtem ko je Rjavina že v objemu oblakov in s tem nama nevidna.

Tudi tu na grebenu je veliko avriklja in svišča, ki sta najina spremljevalca vse do vrha 2050 m visokega Viševnika, kjer narediva odmor.

 

Običajno je z vrha dobro viden Triglav. Tokrat pa oblaki le za nekaj trenutkov odkrijejo njegov vrh, a nič za to, saj so tu Tosc, Veliki in Mali Draški vrh, Macesnovec in drugi. Sama uživava lepote gorstva na vrhu in na snežnem jeziku pod Srenjskim prevalom opaziva gamsa. Tišino moti le hrumenje helikopterja nekje nad Debelo pečjo, a tudi to sčasoma zamre. Na nebu je vedno več oblakov in zato počasi stopiva z vrha. Greva proti zahodu, se hitro ustaviva, saj oči komaj verjamejo, koliko rumenih cvetov lepega jegliča je ob poti na skalovju in med tratami. Čudovito in enkratno. Občudovati sva nameravala narcise na Golici, sedaj pa občudujeva lepi jeglič v vsej njegovi lepoti in je kaj videti. Jeglič na grebenu, spodaj na eni strani zelena planina Konjščica in na drugi strani še vedno zasnežena krnica pod severnim pobočjem Viševnika. Škloc, škloc, pojeta fotoaparata, nato pa le greva dalje. Izogneva se snežnemu jeziku, greva na zahodni greben in se spustiva na Srenjski preval občudojoč belino krnice pod nama. Pod prevalom je rastišče Wulfenovega jegliča. Viševnik je v senci velikega oblaka, za katerim se skriva sonce, ko se spustiva po suhih travah do snega in hodiva po njem v dno krnice. Posije sonce in sončni žarki se odbijejo ob snega ter naju razveselijo pri počitku na suhih skalah in hoji med skledicami belega pogrinjala.

Ko stopiva s snega, vidiva kopico cvetov alpskega zvončka med lansko travo. Malce naprej sva ponovno na snegu in počasi stopava pod Ramo gore na eni strani in ruševjem in skalami in stenami na drugi strani ter pričneva vzpon na Kačji rob, ko sneg ne vzdrži moje teže in noga se ugrezne do kolena, na srečo brez posledic. S Kačjega roba se spustiva po pobočju, kjer je lepo rastišče navadnega slečnika, med svetlozelene macesne in cvetoči črni teloh. Nekoliko kasneje sva že na Zlatih vodah in pri večjem kalu polnem vode. Malce nižje nad označeno potjo sedeva na suhe skale in poskrbiva za okrepčilo. Mimo gredo pohodniki, ki nadaljujejo vzpon proti Viševniku, midva pa srečajoč številne pohodnike se spustiva do smučišča, kjer cvete še regrat, ranjak, grebenuša in še kaj.

 

Prestopiva studenček in že sva v gozdu, kjer so tla še vedno premočena in po njih se vrneva na parkirišče na Rudnem polju, kjer zaključiva lepo pomladno turo na dvatisočaka.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.