Silvo Baznik: Tik tak, tik tak, tiktaka ura, ko se odpraviva na
pohodno turo.
Na izhodišče današnje ture, na Rudno polje, prispeva v zadnji dopoldanski uri. Snega je komaj za vzorec in še ta je pomrzjen kot so tudi kopna tla, le biatlonske proge so polne snega. Sonce prijetno greje in temperatura komaj pod ničlo, ko stopiva v zimskih pohodnih čevljih na eno od številnih gozdnih cest.
Izogibava se poledenelih predelov in doseževa pobočje smučišča, ki je v spodnjem delu skoraj brez snega. Prečiva kopno smučišče in greva po stezicah skozi gozd, kjer že cveti teloh. Je znanilec pomladi ali zime? Bo njegove cvetove prekrila snežna odeja v prihodnjih dneh? Vprašanji ostaneta brez odgovora. Pred zgornjo postajo vlečnice greva iz gozda na sneg, ki je pomrzjen in zato po nekaj rahlih zdrsih namestiva dereze in tako nadaljujeva vzpon na ravnico Zlatih voda. Lepa gaz, polna sledi derez, naju popelje v nekaj zavojih na sedelce med pobočjem Plesišča in grebenom, ki vodi na Viševnik. Razgledi so lepi. Na visokih vrhovih je nekaj več beline kot pred dnevi, a kljub temu so še veliki predeli pobočja brez snega. Tudi na letni poti je nekaj kopnih delov in pri hoji z derezami se jim skušava izogniti.
Ko stopiva na pobočje Viševnika in prečiva proti severu, srečava danes prva planinca, ki se vračata z vrha. Hitro prideva do grebena in pogledava na dobro zasneženo severno stran in dolino pod goro. Na grebenu je nekaj opasti in zato stopava dalje pod njegovim robom. Na zadnjem vzponu srečava turnega smučarja, ki je prišel z Jezerc in nosi smuči, da bo odsmučal še proti Rudnemu polju. Še nekaj korakov navzgor narediva in sva na vrhu 2050 m visoke gore s prekrasnimi razgledi na Triglav in sosede. Južnobohinjske gore pa že napovedujejo spremembo vremena.
Zapiha mrzel veter, prilete planinske kavke in nekaj grižljajev hrane si podelimo v obojestransko zadovoljstvo, nato pa oprtava nahrbtnika in pričneva spust. Na vzhodnem grebenu srečava poskočno pohodnico, ki že v naslednjih trenutkih hitro stopi na vrh, midva pa z nekaj postanki greva navzdol. Ko prideva na ravnico, se odločiva za kratek sprehod na vrh Plesišča, s katerega se da smučati po severnem pobočju. Na vrhu je eden lepših razgledov na Viševnik in vsakomur, ki gre tod mimo priporočam, da stopi na vrh Plesišča. Ne bo mu žal truda za prekrasno panoramo od bohinjskih gora, Močil, Slemena in Studorskega prevala, za katerim se dviguje Tosc, Velikega Draškega vrha z vrhom Triglava do Viševnika z vrhovi nad Lipanco in oddaljenimi Karavankami.
Z vrha se vrneva na ravnico in po gazi navzdol na Zlate vode, stopiva v dolinico, kjer hodiva po še vedno pomrzjenem snegu v senci gozda do smučišča in po njem do zadnjih zaplat snega, kjer snameva dereze in narediva še pot skozi gozd do parkirišča.
Zaključiva štiriurni visokogorski sprehod in se odpeljeva v sivino megle, ki se vleče nad nižinami.