Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Voje

Lepi sončni dnevi so naju zvabili na kolo in v dolino Voje.

Voje

Poletni vrvež v Bohinju počasi pojenja in tako izbereva za svoje izhodišče nekajdnevnega obiska Srednjo vas, kjer bova prenočila v prijetnem apartmaju, a da ne izgubljava dneva, greva najprej na kolo.

 

Iz Srednje vasi peljeva po cesti med Rudnico in Studorjem in si ogledava značilne studorske kozolce ter nato prispeva mimo stare cerkvice Sv. Pavla, ki ima zvonik v obzidju, v Staro Fužino.

Zapeljeva preko mostu Mostnice in mimo parkirne rampe v dolino Voje, kjer naju na začetku planine pozdravijo konji in odpre se lep pogled na tri dvatisočake, Tosc, Veliki Draški vrh in Ablanco. Vrtiva pedala po ozki vijugasti in s klanci posejanimi asfaltni cesti vse do Planinskega doma v Vojah, kjer se kolesi zavrtita po makadamu. Venomer srečujeva pešake in kolesarje, saj je cesta zaprta za avtomobile z izjemo lastnikom parcel. Cesta poteka v idiličnem okolju gozda, kjer bi slišala žuborenje številnih studencev in potokov, ki pa so sedaj v sušnem obdobju večinoma presahnili in le redki imajo še nekaj vode, ki teče v strugo Mostnice. Nato pa se opre dolina in zasije v vsej svoji veličini. Čudoviti travniki so obdani s strmimi hribi in idilične, po večini vikendaške, bajtice dajejo svojstveni pečat dolini. Prijazna Francoza najin obisk ovekovečita v zapisu fotoaparata in nato gremo dalje, onadva peš, midva s kolesi.

 

Nadaljujeva vrtenje pedal in prikolesariva do okrepčevalnice, kjer sestopiva s kolesi in greva peš v zatreb doline mimo zadnje bajte, kjer že zaslišiva žuborenje gorskega potoka Mostnice, a za to je potrebno dobro uho, saj vode ni izobilju. Potok se napaja z vodo, ki priteka iz pokljuške planine Uskovnica, južnega pobočja Tosca in planin nad Staro Fužino. Na koncu doline Voje padajo preko apnenčaste stene trije Mostniški slapovi. Prvega, višjega ne uzreva, drugi in tretji pa je nama dosegljiv.

Drugi, srednji, imenovan Slap Voje ali Slap Mostnice, je visok okoli dvajset metrov in pada v tolmun, iz katerega odteka voda v manjši, prvi, petmetrski slap, ki so ga poimenovali Konjski rep. Včasih smo se spustili do korita srednjega slapu, sedaj pa je prehod zaprt z ograjo, da ne bi kdo po nepotrebnem zdrsnil po skalnatem pobočju. S še nekaj obiskovalci si ogledava slapova in korita in strugo. Vode ni veliko in slap žal ni tako mogočen kot v deževnem obdobju. Količina vode, ki odteka v strugo, ne prekriva večjih skal in se izgublja med njimi in v počasnem teku nadaljuje svojo pot skozi dolino.

 

Po daljšem premoru zapustiva slap in se vrneva po kolesi ter odkolesariva po isti poti nazaj v Staro Fužino. Ogledu korit Mostnice se morava zaradi koles odpovedati, a ne v celoti. Zapeljeva po grobem makadamu do Hudičevega mostu nad globokimi koriti, ki se tu končujejo. Most je dal narediti Žiga Zois v drugi polovici 18. stoletja za potrebe dovoza železove rude in oglja iz okoliških hribov.  Marija Cvetek je v Bohinjskih pravljicah po pripovedovanju prebivalcev zapisala:

“Včasih so pravili, kako so delali Hudičev most. Do večera so delali, zjutraj je bilo pa vse podrto. Je pa nekdo rekel: “Hudič naj dela ta most, jaz ga ne bom.” Potlej ga je pa res hudič začel delati. So ga pa vprašali, kaj hoče za lon. Je pa odvrnil: “Prva duša, ki bo šla čez most, tisto dušo mi boste dali.” Zvečer so premišljevali, kdo bo tako nesrečen. Se je pa spomnil kmet, ki je imel psa. Je rekel: “Jaz bom pa vzel eno veliko telečjo kost pa psa s seboj.” Jo je pa čez most vrgel, pes je pa tekel za njo. Hudič pa je dobil pasjo dušo. Bil je tako jezen, tako je z repom mahal, da je vso ograjo podrl.”

 

Brez obiska jezera seveda ne gre in zato zapeljeva na obalo in se prepustiva izredni slikovitosti vode in gora, od koder se bova vrnila na izhodišče.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.