Išči

Objavljalci

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vrhunec

PZS - Zdenka Mihelič: ... poletne planinske sezone - Minula konca tedna sta bila končno tista prava
Slovenci del svojega letnega dopusta preživljajo v slovenskih gorah in planinskih kočah

Lepe vremenske napovedi v gore privabijo mnogo obiskovalcev naših gora. Ne samo obmorski turistični kraji, temveč tudi gorski vrhovi, planinske poti in koče so te dni polno obiskani. V gore so se odpravili številni planinci, prevladujejo pa predvsem domači, slovenski obiskovalci gora. Med Slovenci opažamo, da del svojega letnega dopusta preživljajo v slovenskih gorah in planinskih kočah. Po pripovedovanjih oskrbnikov planinskih koč sta minula konca tedna končno tista prava in lahko z današnjim dnem govorimo o vrhuncu poletne planinske sezone.

Oskrbniki hkrati upajo, da bo do konca avgusta - torej v treh koncih tedna pred začetkom šolskega leta - še nekaj vrhuncev. Zaradi polnih koncev tedna oskrbniki planinskih koč v visokogorju priporočajo obisk najvišjih vršacev med tednom. Poletna planinska sezona traja od 15. julija do 15. septembra.

Prek 9000 kilometrov planinskih poti

Planinska društva z markacisti PZS skrbijo za mrežo 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek 9000 km po vsej Sloveniji (planinska društva vzdržujejo tudi 78 obhodnic). V letu 2011 je bilo registriranih več kot 600 markacistov Planinske zveze Slovenije.

Koliko je 9000 kilometrov? Če za primerjavo vzamemo vse slovenske državne ceste (avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste), hitro lahko ugotovimo, da je planinskih poti kar za polovico več kilometrov.
Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker vse planinske poti v Sloveniji naši markacisti oskrbujejo prostovoljno. Morda se tudi zaradi spoštovanja do markacistov, urejenih planinskih poti in koč, prostovoljnega dela - in ne le zaradi zavarovanja, popustov v planinskih kočah in športnih trgovinah ter pripadnosti goram še z večjim veseljem obiskovalci gora pridružujejo največji družini - planinski organizaciji, v kateri je bilo v preteklem letu skoraj 60.000 članov - planincev, športnih plezalcev, gornikov, alpinistov, turnih kolesarjev in smučarjev, ljubiteljev gorske narave, mladih in najmlajših zagnanih planincev, markacistov in vodnikov PZS, inštruktorjev ..., torej vseh, ki nam gore pomenijo skoraj drugi dom, kjer se počutimo sprejete, kjer nam srce zaigra ob ptičjem petju, lepi poti, dišečih gorskih cvetlicah in kjer si ljudje z iskricami v očeh stisnemo dlan ter zaželimo varno in srečno pot.
Drži, v gore se vedno znova radi vračamo in polnimo naše 'baterije', da lažje premagujemo morebitne težave vsakdana v dolini. V planinsko organizacijo se z letošnjim letom lahko včlanite že v nekaterih planinskih kočah (naslednje leto bo tega več), sicer pa v vam najbližjemu planinskemu društvu/klubu, ki jih Planinska zveza Slovenije, ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Sloveniji, združuje kar 276 po vsej Sloveniji; po novem pa se lahko obiskovalci gora lahko včlanijo tudi prek spletnega mesta Planinske zveze Slovenije.

Obnovljene planinske poti

Markacisti Planinske zveze Slovenije redno vzdržujejo in obnavljajo planinske poti. Tako so letos obnovili že zelo zahtevne poti: obe Hanzovi poti na Malo Mojstrovko in Prisojnik in pot s Kokrskega sedla na Kalški greben. Obnovili so tudi Lovsko pot na Ledine pa lahko pot od Koče pri izviru Soče do planine Zapotok. Prav tako obnavljajo poti na Pohorju, zaprta pa je Brunčana pot na Lovrenških jezerih.

Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919) => SMS donacija 

Slovenske gore letno obišče skoraj milijon in pol obiskovalcev

Planinska društva upravljajo 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6000 ležišči. Vse planinske koče skupaj z zavetišči so odprte, zaradi adaptacije je zaprt le Mihelčičev dom na Govejku.
Slovenske gore letno obišče prek 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v hribe zahaja več kot 315.000 Slovencev. Prav gotovo pa obisk gora v zadnjih letih, sploh pa zadnjih dneh kaže, da smo Slovenci še vedno planinski, gorniški narod, kjer je planinstvo najbolj priljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja.

Lanskoletna poletna planinska sezona je bila po obisku rekordna, kar je gotovo posledica izjemno lepega vremena v avgustu in septembru, tudi na ta račun se je poleg obiska gora poznalo na številu nočitev.

Prenočevanje v planinskih kočah
Po podatkih SURS je bilo v lanskem letu v planinskih kočah zabeleženih 89.573 nočitev. V skrbi za okolje priporočamo za prenočevanje v planinskih kočah uporabo svoje rjuhe, ki jo lahko obiskovalci gora kupijo tudi na sedežu PZS, prek brezplačne številke 080 1893, v spletni trgovini PZS ...

Priporočamo, da si obiskovalci prenočišče v planinskih kočah predhodno rezervirajo (kontakti vseh planinskih koč, bivakov in zavetišč so objavljeni na spletnem mestu PZS).
Vse obiskovalce, ki jih kljub že rezerviranemu prenočišču ne bo v planinsko kočo, prosimo, da svojo rezervacijo pravočasno oz. vsaj dan prej odpovedo. Vsi pa, ki bodo v izbrano kočo z rezerviranim prenočiščem prišli po 17. uri, naj svoj kasnejši prihod sporočijo oskrbniku po telefonu na dan obiska.

Julija prevladujejo obiskovalci gora iz tujine, avgusta domači

Že tradicionalno avgusta prevladujejo domači obiskovalci gora, medtem ko julija pride več tujcev. Tako bo najverjetneje tudi letošnje leto.
Tuji obiskovalci naših gora prihajajo iz zelo različnih koncev Evrope in drugod, veliko jih prihaja iz Češke, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in s Hrvaške; vsekakor pa je zadnje dve leti več gostov iz vzhodne Evrope kot poprej.

Obisk tujih obiskovalcev v naših gorah se razlikuje tudi glede na območje Slovenije - tako npr. na primorskem koncu naše gore veliko obiskujejo sosedi Italijani, na Dolenjskem  je največ Hrvatov, nato Srbov, Francozov (ki delajo v Revozu), več je Rusov; na mozirskem koncu Nizozemcev, Hrvatov, nekaj pa tudi Nemcev in Avstrijcev, na Prešernovi koči na Stolu pa poleg Slovencev beležijo največ planincev iz tujine - iz sosednje Avstrije, na drugem mestu so Hrvatje, nato Nemci, Nizozemci, Francozi, Angleži in Italijani; Čehov in Madžarov pa letos še ni bilo. Zanimivo pa je, da so v Vojkovi koči na Nanosu beležili tudi obisk Kitajcev.

Pripravila Zdenka Mihelič 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

OBJAVLJALCI

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.