Alpinistične novice (Z majhno zamudo za prvi april) - Planinski vestnik 1963, št. 4, str. 186
Vsi vidnejši časopisi na svetu so januarja meseca poročali o prvenstvenem zimskem vzponu treh münchenskih (monakovskih) super-alpinistov po povsem novi deviški smeri čez proslulo [zloglasno], 500 metrov visoko in vseskozi prevesno severno steno Velike Cine v Dolomitih. Zapišimo nekaj še mi.
V morilskem mrazu je junaška naveza v troje zdržala v steni kar cela dva tedna. Spali so v netopirjih (vrečah), obešeni pod previsi, s hrano in železjem pa so jih sproti oskrbovali sodelavci pod vodstvom podjetnega managerja po 500 metrov dolgi pomožni vrvi. Vlekel jo je navzgor najmočnejši član ekipe, ki je tako opravil še dodatno fizično delo poleg velikanskih naporov pri vrtanju lukenj za plezalske kline-svedrovce v živo skalo.
Klinov-svedrovcev so zavrtali kar 850, na vsak meter tedaj domala dva! Za to delo potrebni čas je predstavljal glavno oviro za hitrejše napredovanje. Junaško dejanje naše trojice je navdušilo vesoljni svet. Ob njem povsem zbledi konkurenčni podvig Bonattija in Zapellija, ki sta to zimo na zastareli klasični način preplezala prosluli Walkerjev steber Grandes Jorasses v montblanški skupini. Rabila sta namreč komaj teden dni, materiala in hrane pa le toliko, kolikor sta lahko sama nosila. Sploh ju pa pri tem nihče ni gledal, našo trojico pa vsak dan armada gledalcev in časnikarjev. Povrhu je Walkerjev steber le mestoma prevesen.
Nekateri klasični »alpinisti« podtikajo vsega občudovanja vrednim trem zmagovalcem, da so izvršili »največje kamnoseško dejanje vseh časov«, da jim je šlo samo za »senzacijo in publicity«, seveda združeno z gmotnimi koristmi, češ da so pod steno prodajali vnaprej pripravljene spominske razglednice ipd.
Kot da je to dandanes kaj nenavadnega, spodtakljivega! Dobremu delu gre pač dobro plačilo. Samoposebi je razumljivo, da vsakdo, ki dandanes stavi svoje življenje na kocko, hoče za svoje ves svet pretresujoče drzno dejanje tudi ustrezni honorar. Ni ga več artista, da bi v dolgih lokih po zraku pod kupolo cirkuškega šotora prevračal kozolce zgolj samemu sebi v zabavo. Tako moramo ob takih kritikastrih, ki so povrhu v mogočnih gorah svoje vlogice že odigrali, nehote pomisliti na ono staro basen o lisici in kislem grozdju.
Res pa je, da ta doslej edinstveni vzpon žal ni ostal brez posledic za zdravstveno stanje naše trojice, k sreči ne v glavi, temveč na nasprotnem koncu: Kljub superopremi za vertikalne ekspedicije so vsem trem močno omrznili prsti na nogah in vsaj za enega še ni gotovo, če ne bo potrebna amputacija. Do tega pa ne bi bilo prišlo, če bi vzpon trajal krajši čas, po možnosti en sam dan. Tako bi tudi gledalstvo manj trpelo v mrazu. Ta človekoljubna misel je napotila nekega slovenskega iznajditelja moderne alpinistične opreme, da skuša stvari »priti v okom« z moderno tehniko: s pripravo za bliskovito zabijanje plezalnih klinov v živo skalo. Na Patentnem uradu LRS je že vložena prijava za »topogledno« pripravo. Po posebnih zvezah nam je uspelo izvedeti nekaj nadrobnosti o tej revolucionarni pripravi, ki alpinizmu prinaša zlato dobo. Gre za polavtomatsko pištolo iz superlahke, a hkrati supertrdne nove kovine tajne sestave. Šaržer ima za dvajset klinov-svedrovcev. Vsak svedrovec nosi v izvrtini zadaj naboj novega supervisokozmogljivega smodnika (Olin Bali Powder Inc., USA). Pri potovanju skozi cev pištole se svedrovec vrti z več kot 3000 vrtljaji v sekundi. Tako se zažre v še tako trd granit prav do vratnega nastavka. V votlo nabojišče svedrovcev v steni alpinist samo izmenoma zatika »fifi«, kavelj dveh stopnih lestvic, in se tako hitro dviga ob varnih klinih kot po gasilski lestvi čez vse previse. Klini so iz superlahke zlitine, pa jih v vsakem nahrbtniku nese superalpinist po 300 zlahka, poleg svoje pištole seveda. Ker se iz te klinostrelne pištole (v nadaljnjem KSP) lahko tudi ubije živo bitje, n. pr. podgana ali človek, bo zanjo potreben orožni list. Odlično bo služila tudi v klavnicah za humano pobijanje živine in seveda v vojni za prav tako uničevanje napadalcev. Tako je KSP važna tudi v narodnoobrambnem pogledu, pa se za izum že javno zanimajo mnoge prijateljske vlade, ostale pa na tihem.
Naš iznajditelj pa je za posebno težke izvenevropske primere sten in za izvenzemske alpinistične podvige (na Luni so navpične gore visoke preko 10 tisoč metrov!) pripravil še naslednjo izpopolnitev svoje genialne zamisli: strojno puško za kline! Z njo ne bo več treba klinov zabijati sproti, ne bo jih treba več vlačiti po nahrbtnikih in pravtako ne pištole z orožnim listom. Tega dobe itak le povsem zanesljive osebe. Superekstremist bo v bodoče naročil pri posebnem Klinostrelnem servisu Planinske zveze Slovenije (KS-PZS) za določen dan, uro in kraj strokovnjaka klinostrelca. Ta mu bo iz prenosne strojnice nastrelil v označeno steno preko označene prvenstvene smeri klinov v zahtevanih medsebojnih razdaljah od vstopa do izstopa.
KSM zabija svedrovce na daljavo treh kilometrov z zanesljivo močjo in skrajno točnostjo. Tako bo možno s KSM obdelati tudi najvišje skalne stene z enega mesta. Iznajditelj že pripravlja KSP za ledne stene. Narodno obrambna važnost KSP leži na dlani.
V napredek našega alpinizma bo KS-PZS subvencioniran in bo cena za 100 strelov dostopna vsakemu žepu. Za Zapad pa bo KS-PZS svoje svetovno patentirane usluge zaračunaval v trdih devizah. Spričo množice še neosvojenih sten po svetu in v vesolju bo naš KS-PZS lahko bistveno prispeval k izravnavanju naše zunanjetrgovinske bilance. Računajo, da bo presegel celo dohodke iz našega turizma.
Čas vzponov se z uvedbo zlasti KSM vsaj desetkrat skrajša. Tako ne bo nikoli več prišlo do obžalovanja vrednih omrzlin superalpinistov. Tudi bo manj izostankov od dela in tako več prihranka na času, ki postaja danes denar bolj kot kdajkoli poprej. Tudi zategatelj zasluži naš iznajditelj vse domače priznanje, nagrado pa mednarodno.
Za ljubljansko občinstvo bo naš vodilni superekstremist predvajal KSP dne 1. 4. t. l. točno opoldne na deviškem severovzhodnem razu nebotičnika, ki bo ob tej priložnosti prvenstveno preplezan v manj kot pol ure. Podjetja so že dovolila posebno plačano prosto uro za ta enkratni dogodek. Iznajditelj sam pa bo svoj KSP predvajal osebno istega dne v dolini Kot pod Rjavino. Obdelal bo orjaški, močno previsni monolitni severni stolp te mogočne naše gore, ki je doslej veljalo, da je nepreplezljiv. Preplezan bo v solo vzponu gor in dol v enem dopoldnevu, v sestopu celo z glavo navzdol. Gledalstvo se bo pri tem pod steno lahko krasno smučalo ali krepčalo v nalašč za to priložnost pripravljenem, zasteklenem, kurjenem bifeju z barom. Lahko bodo tudi poskusno streljali na bližnje cilje, da jim bo čas hitreje mineval, proti plačilu normalne odstrelnine pa tudi na privezane gamse, orle, divje peteline ipd. Priložnostne popevke bo pela Jelka Vreščaj. Na razpolago bodo spominske značke in razglednice s spominskimi znamkami in iznajditeljevim avtogramom. Po vzponu bodo delitve uporabljenega materiala po gramih proti zmernem plačilu.
Enkratna priložnost!
Vljudno vabljeni!
fa