Išči

ameriško

Območje obeh Amerik, Severne in Južne, pa tudi srednje ... Podoznake: Andi, ... 

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovenski Amundsen

Borut Peršolja: Na začetku februarja je Uradni list RS objavil ukaz

... Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o podelitvi državnega odlikovanja:

»Za znanstveno raziskovalno delo na področju ledenikov in podnebnih sprememb ter za prispevek k prepoznavnosti in ugledu Slovenije v Argentini prejme

Image
PETER SKVARČA - RED ZA ZASLUGE

Zaslonska slika Uradnega lista RS >

Znanstveno prigarano!
Iskreno zasluženo!
V ponos družini in domovini!
Končno!


Image
Peter Skvarča je znameniti Slovenec. Človek, ki je v življenju izkusil marsikaj. A je ostal samozavesten, kar so mu omogočali znanje, vrednote, družina in zvedavost.

< Peter Skvarča. (Fotografija: Borut Peršolja)
 

Zaznamovali so ga tragično družinsko dogajanje ob izgubi očeta in izselitev v Argentino v otroštvu (če to obdobje v Petrovem primeru sploh lahko tako poimenujemo). Sledilo je izjemno odgovorno študijsko in zavzeto poklicno udejstvovanje v zahtevnih terenskih razmerah in sodelovanje pri prvih znanstvenih uvidih v današnjo podnebno krizo. Kot predstavnik Argentine je od samega začetka sodeloval v Medvladnem panelu za podnebne spremembe (IPCC), ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir. Poklicne izkušnje je dopolnjeval s pionirskim gorniškim raziskovanjem gora. V osemdesetih letih 20. stoletja je odprl pot tudi prvim slovenskim alpinističnim odpravam v Patagonijo in se veselil slovenskih in domžalskih uspehov na Fitz Royu, Cerro Torreju, Torre Egerju …
Ves čas je negoval slovenski jezik, kulturo, se vključeval v delo takrat zaničevane slovenske skupnosti v Argentini in v veri ustvarjal pogoje za družinsko življenje.

Image

Če kdo zares ljubi Slovenijo, je to Peter Skvarča.

Antarktika v kosih. (Fotografija: Peter Skvarča) >

Res sem vesel, da Petra poznam in da smo ga z družino lahko obiskali v njegovi drugi domovini. To, da je od prve vložitve predloga za državno odlikovanje preteklo domala petnajst let, je odraz nepremagljivih temeljnih gorniških vrednot – vztrajanja, potrpežljivosti in skromnosti. Hoja in plezanje sta nenehno raziskovanje in odlikovanje, ki ga je/bo prejel Peter Skvarča, je priložnost za ponosen pogled na vse, kar je doslej doživel.

***

Peter Skvarča

se je rodil 14. januarja 1944 v Ljubljani. Osnovno šolo je dokončal na Prulah, prva dva razreda nižje gimnazije pa na Realki na Vegovi. Oče Janez, doma iz Šentjošta nad Vrhniko, je bil po poklicu bančni uradnik. Kot domobranski oficir je bil umorjen na Teharjah, po končani vojni, brez kakršnekoli sodbe. Mati Lucija, iz Starega Trga ob Kolpi, po poklicu bančna uradnica, je bila po vojni večkrat zaslišana s strani OZNE, mučena v zaporu in preganjana.

Peter je prva leta v domovini preživel v družbeni izključenosti in hudem pomanjkanju. Leta 1956 je z mamo in starejšim bratom Juretom emigriral k sorodnikom v Buenos Aires (Argentina). Poročen je z Marijo Ano Zakrajšek, s katero imata hčerki Nevenko in Karlo.

Po prihodu z ladjo v Buenos Aires je dokončal gimnazijo in nato doštudiral geodezijo na buenosaireški univerzi. Pozneje je na isti univerzi diplomiral kot inženir geodezije in geofizike. Leta 1973 je študiral glaciologijo na Scott Polar Research Institute na Oddelku za geografijo Univerze v Cambridgu v Angliji. Od takrat do upokojitve se je poklicno udejstvoval kot raziskovalec in znanstvenik na Antarktiki v okviru argentinskega Inštituta za Antarktiko, ki ga je dolgo vodil kot direktor. Od leta 1973 do 2004 je vodil ali sodeloval pri štiriintridesetih znanstvenih odpravah na Antarktiko. Na številnih je sodeloval v mednarodni zasedbi raziskovalcev iz Anglije, Nemčije, Avstrije in ZDA. Svoja znanstvena dela je predstavil na mednarodnih simpozijih in kongresih, objavil članke v znanstvenih revijah (v Nature, Science; bil je eden najbolj citiranih slovenskih znanstvenikov) in predaval na različnih univerzah po svetu.

Image

Antarktika. (Fotografija: Peter Skvarča)
 

Leta 1959 je začel zahajati na argentinski jug, kamor so ga »priklicale gore«. Postal je aktiven član Slovenskega planinskega društva (SPD) v Argentini in drugih tamkajšnjih andinističnih klubov. Svojo gorniško kariero je začel sam, z udeležbo na plezalnem tečaju na ledenikih Tronadorja, v Bariločah, pod vodstvom legendarnega andinističnega vodnika nemškega porekla, Don Otto Meilinga. Prve alpinistične vzpone v skali je napravil v goráh Lópeza, nadaljeval v granitnih stolpih Catedrala in pozneje v stenah Sierra de la Ventana (El Gran Techo), v provinci Buenos Aires, in v Los Gigantes (Gran Diedro), Córdoba. Plezal je sam, skupaj z bratom Juretom in drugimi alpinističnimi tovariši.

V Bariločah je preplezal Cerro Lopez (Torre principal), Cerro Catedral (Torre principal, Aguja Frey, La Vieja, Campanile Esloveno: JZ in SZ stena), večkrat Tronador (Pico internacional – 3554 m – in Pico argentino). V Mendoški Kordiljeri se je povzpel na Santa Elena (ca. 4800 m), Nevado El Plata (ca. 6300 m) in kot prvi Slovenec tudi na Aconcaguo (6959 m). Od leta 1963 je vodil ali sodeloval pri več gorniških in raziskovalnih odpravah na Južni patagonski led, v južnih Andih. Januarja 1963 se je z bratom Juretom udeležil argentinske odprave, ki je osvojila zelo težavno goro Pier Giorgio (2719 m) v bližini Fitz Roya, leto pozneje (1964) pa slovensko-argentinske odprave, na kateri so se prvič povzpeli na ognjenik Lautaro (3380 m). Med prvenstvene vzpone v Patagoniji sodijo še smeri na Cerro Gorra Blanca (2907 m), Cardenal Cagliero (2584 m), Cerro Steffen (3050 m), Cerro Kennedy (ok. 2230 m), Cerro Agassiz (ok. 2700 m), Cerro Bertrand (3064 m), Cerro Pintado (2547 m), Cerro Norte (2730 m), Cerro Anders (ca. 2170 m), ter prvo zimsko prečenje po Južnem patagonskem kontinentalnem ledu.

V južni Patagoniji je od leta 1990 do leta 2004 sodeloval pri številnih raziskovalnih in znanstvenih ledeniških odpravah na prostrane ledenike Viedma, Upsala in Perito Moreno, v okviru argentinskega sodelovanja z Japonsko, Čilem, Avstrijo in ZDA.

Image

Ledenik Perito Moreno. 
(Fotografija: Borut Peršolja)

 

Na povabilo Planinskega društva Domžale in na pobudo Silva Kara je leta 2005 prišel na prvi obisk v Domžale (k nam se je zatem še večkrat vračal). V nabito polni Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je predaval o svojem znanstveno raziskovalnem delu pri opazovanju ledenikov na Antarktiki in v Patagoniji ter predstavil izjemne podnebno-ledeniške spremembe. V Cankarjevem domu je imel biografsko alpinistično predavanje z naslovom Andizem bratov Skvarča o alpinističnih (večinoma prvenstvenih) in raziskovalnih podvigih v južnih Andih. PZS mu je takrat izročila zlati častni znak.

Petru smo s težavo, a vendar odprli tudi pot v slovenske medije. Imel je intervju za Znanost v Delu, za Radio Slovenija, Planinski vestnik, Radio Ognjišče … Po predavanju na SAZU sva s Petrom sedela na obrežju Ljubljanice in čakala na klic s TV Slovenija za gostovanje v Odmevih. Navkljub predhodnemu dogovoru, izjemno aktualni temi ter redki priložnosti za pogovor v živo do nastopa ni prišlo …

Image
(Ko je leta 2003 edini v živo opazoval razpad Larsenove plošče so o tem in njegovem pričevanju poročali vsi svetovni mediji. Njegove fotografije je v svojo knjigo Neprijetna resnica uvrstil tudi takratni podpredsednik ZDA Al Gore.)


Sprejem pri županji Domžal Cveti Zalokar ob prvem obisku.
(Fotografija: Mateja Peršolja)

 

Ko je od 26. do 29. junija 2008 na Bledu in v Bohinju v okviru Slovenske konference Slovenskega svetovnega kongresa potekala prva Konferenca slovenskih planincev iz sveta in Slovenije z naslovom Slovensko planinstvo po svetu je imel Peter Skvarča upravičeno uvodno vabljeno predavanje: Slovensko gorništvo, slovenska narodna identiteta in zavest. Ob enem od obiskov sva v Narodno in univerzitetno knjižnico kot darilo kartografski zbirki odnesla en izvod dragocenega, nizko nakladnega zemljevida Antarktike, ki najbolj izpričuje Petrov delež v raziskovanju te izjemne celine.

Je eden od pobudnikov ustanovitve izjemnega interpretativnega muzeja Glaciarium Patagonian Ice Museum v El Calafatih. V muzeju, ki stoji na turističnem vhodu v Patagonijo, še vedno zavzeto opravlja naloge znanstvenega direktorja. Na poti okrog sveta z ultralahkim letalom se je na jugu Argentine ustavil tudi izjemni Matevž Lenarčič. Peter Skvarča mu je izrekel dobrodošlico s slovensko zastavo v rokah in s solzami v očeh.

* * *

Dragi Peter!

Iskrene čestitke za prejeto odlikovanje v mojem imenu in imenu moje družine. Čeprav nimam nobene formalne pristojnosti naj se ti zahvalim tudi v imenu domžalskega gorništva. V takratne izjemno uspešne in v svetovnem merilu odmevne alpinistične vzpone so vtkane tvoje dragocene izkušnje, informacije in nesebična pomoč. Škoda je, da uradna obrazložitev podeljenega odlikovanja spregleduje tvoje in Juretovo gorniško delovanje.

Verjamem, da je odlikovanje tudi košček zadoščenja za zločin nad tvojim očetom in njegovimi tovariši. Kako rad bi ti pomagal razumeti, kaj se je zgodilo očetu in poiskati njegove posmrtne ostanke! Ne dvomim, da je na tvoje življenje in delo ponosen in zato tudi izpolnjen v svojem posmrtnem življenju.

Nikoli, prav zares nikoli, nisem v tvojih besedah in dejanjih zaznal kakršnegakoli sovraštva ali zgolj zamere do nas, ki živimo v domovini niti do države, ki si ji tako želel (in pomagal k) samostojnosti in neodvisnosti.

Bog te živi Peter in še na mnoga leta!

Razgledi, 26.02.2022 
Slovenski Amundsen


G-L: "Peter Skvarča" (40~)

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 522

AMERIŠKO

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.