Išči

Andi

Andi ali Kordiljere/Cordillere: osrednja gorska veriga Južne Amerike; geografska nadkategorija je Amerika
Podkategorij nimamo, za oznako podrobnejših lokacij  bodo značke, ki jih  postopoma  vključimo ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najvišji vrh Čila

Stane Klemenc: sva imela za vzpon na razpolago le en dan.

Najvišji vrh Čila

Facebook, 11.02.2022 ob 20:28 | Stane Klemenc in Rafko Vodišek

Najvišji vrh Čila je Ojos Del Salado (6900 m). Je le 62 metrov nižji od najvišjega vrha Andov Aconcague.

Po spletu neugodnih okoliščin sva imela za vzpon na razpolago le en dan.
Z avtom sva se ob devetih zjutraj pripeljala do konca ceste in bivaka (5200 m). Trije Švicarji so se ravno takrat vrnili z gore. Svetovali so nama vzpon po grebenu, do vrha so rabili tri dni.
Nekako se njihovi podatki niso ujemali z najinimi možnostmi. Izbral sem drugo smer vzpona, ki je bila lepo vidna od bivaka. Šla sva po položni dolini do snežnega ozebnika v vpadnici vrha. Pod pobočjem sva pustila vso odvečno opremo. Snežišče je bilo položno in odlično za hojo do višine 6600 metrov. Od tam naprej sva plezala s cepini, zadnji del visok slabih 200 metrov je bil strm, pretežno skalnat, težavnost je bila dobre prve stopnje.
V zadnji uri dnevne svetlobe sva bila pod vrhom, oziroma pod dvema vrhovoma. Kateri je pravi, višji, nisem vedel, noč se je bližala ... Odločil sem se da greva vsak na enega, Raf na levega, jaz na desnega, zato, da si bom lahko ogledal možnost sestopa po desnem grebenu. Vrhova sta bila skoraj enake višine in samo 20 metrov narazen. 
Za vzpon sva rabila 11.30 h, višinska razlika je bila 1700 metrov, dolžina - dolga ...

Naslednjih šest ur sva porabila za nepoznan, precej negotov sestop, po čudnem, strmem pobočju, polnem lukenj in mešanice snega in ledu. Čudno je bilo predvsem zaradi trde noči. Baterije so se podhladile, izpraznile, čelke so bile samo še kresničke. Noč je bila oblačna z nekaj snežinkami. Tolažil sem se, da imava nahrbtnike z rezervnimi vložki pod steno. Res so nama prišli prav, še v trdi temi sva prišla do njih, zamenjala vložke in po že znani dolini odkorakala do bivaka.
Ob štirih zjutraj sva prišla v bivak, požrla dve zmrznjeni "švicarski" hruški, ter šla za par ur spat. Čakalo naju je še 250 kilometrov ceste do Copiapoja, kjer sva morala do 12. ure vrniti avto in ujeti avtobus do Santiaga.

Aklimatizacijo za vzpon na Aconcaguo sva tako uspešno zaključila.

Facebook, 11.02.2022 20:28
Stane Klemenc

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 588

Andi Kordiljere - Cordillere