Išči

Andi

Andi ali Kordiljere/Cordillere: osrednja gorska veriga Južne Amerike; geografska nadkategorija je Amerika
Podkategorij nimamo, za oznako podrobnejših lokacij  bodo značke, ki jih  postopoma  vključimo ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V predporočni pogodbi

Tina Horvat: ... se je zavezal plezanju 

ka.pzs.siLEGENDE SLOVENSKEGA ALPINIZMA
v Slovenskih novicah vsak ponedeljek v sodelovanju s Komisijo za alpinizem PZS.

Boris Kambič je pionir plezanja v Paklenici in v argentinskih Andih

Image
MENGEŠ • Boris Kambič se je že pred 55 leti, bilo je leta 1966, v želji po več svobode in lepšem življenju preselil v Argentino. S svojo mlado nevesto Marijo Žumer - Lijo, s katero se je poročil dve leti prej v Kamniku, sta brez vsega odšla v neznano. Ker se je čez veliko lužo odpravil še kot mlad fant, novodobni alpinistični srenji njegovo ime ni dobro znano. A če omenimo, da je pionir plezanja v Paklenici in da je prav on leta 1957 preplezal prvo tamkajšnjo povojno smer – Mosoraško v Aniča kuku –, se bodo vsakemu alpinistu zasvetile oči. Prej je bila leta 1940 v vsej mogočni steni splezana le ena smer, Brahmova, po vojni pa je uverturo v Paklenici, ki je vse od pionirskih časov ena od romarskih destinacij vseh slovenskih plezalcev, opravil prav Slovenec. Težka in izpostavljena Mosoraška smer je še zdaj med najbolj priljubljenimi in največkrat preplezanimi v Paklenici.

Image
A to še zdaleč ni edini dosežek 82-letnega alpinista, ki je med prijatelji znan kot Bači. Zaradi bolezni ga žal nismo mogli obiskati na njegovem domu v Mengšu, kjer živi od vrnitve v domovino leta 2007. Nam je pa pri opisovanju njegove alpinistične poti izdatno pomagala njegova hči Monika Kambič, tudi vrhunska alpinistka, ki se je v Slovenijo iz Argentine za stalno preselila kot študentka že leta 1993. V letih od 1996 do 1998 je bila alpinistka leta. Poleg tega smo precej informacij zajeli tudi iz fotoknjige Osem desetletij na poti, ki jo je ob njegovi 80-letnici pripravil in uredil sin Matías Kambič.

Tri generacije v atovo smer

Boris se je rodil v Splitu, saj so tja pred fašizmom na slovenskem Primorskem pobegnili njegovi starši. Za hribe ga je navdušil učitelj telovadbe in s 15 leti se je že vpisal v Planinsko društvo Mosor.

Image
Kmalu so se začele njegove plezalske pustolovščine. Monika Kambič pripoveduje: »Kar težko je verjeti, kako sta s soplezalcem splezala Mosoraško. Bila sta tečajnika planinskega društva, ki je šele ustanavljalo alpinistični odsek. Z zagrebškimi velebitaši so bili dogovorjeni za skupni alpinistični tečaj in v Paklenico sta prišla dan pred njimi. Malo sta si ogledovala steno Aniča kuka in se kar odločila, da jo bosta preplezala. Imela sta eno staro najlonsko vrv, ki so jo sicer uporabljali za vleko jadralnih letal, in le nekaj klinov.«

Na Monikino pobudo je njen ata 50 let pozneje, ko je bil star že 68 let, znova splezal svojo smer, tokrat v družbi hčerke in vnukinje. Na najtežjem mestu, to je od vseh plezalcev že zelo zlizan kamin v vrhnjem delu stene, ki ima oceno 5 c+, kar je po stari lestvici čista šestica (VI), se kar ni mogel načuditi, da je vse to preplezal kot neizkušen mladec, pripoveduje Monika. Če je njen ata potreboval kar več desetletij, da se je vrnil v svojo smer, se je Monika loti vsako leto, pogosto jo spremljajo njeni otroci. Nadvse ponosna je na očeta, ki ji je dal možnost prelepega življenja v Argentini, predvsem pa je njen navdih pri alpinizmu, saj jo je prav on vpeljal v plezanje, kjer se je lotevala vrhunskih izzivov.

Image
Po odlični plezalski uverturi leta 1957 se je Bačijeva alpinistična strast še bolj razplamtela, ko je iz Splita prišel študirat v Ljubljano in se vpisal na takratni AO Univerza, danes je to Akademski AO. V nekaj letih se je razvil v zelo dobrega alpinista, nato je na vrsto prišla pustolovščina Argentina. Z Lijo sta se najprej ustalila v Buenos Airesu, nato pa v mestu Bariloče na jugu države, ki zaradi jezer, gora in neokrnjene gorske narave zelo spominja na Gorenjsko.

Image
Seveda je v tem izjemnem okolju poleg službe in skrbi za družino še naprej plezal, smučal in postal tudi mentor in učitelj mlajšim generacijam. Ne nazadnje je imel uradno dovoljenje, da to lahko počne brez omejitev. Še pred poroko sta z ženo sklenila prav posebno predporočno pogodbo. Ta ni vsebovala nobene klavzule o materialnih zadevah in denarju, ampak mu je omogočala, da bo še naprej lahko plezal in hodil na odprave. V vseh treh deželah, v katerih je živel, je zbral več kot 150 vzponov, od Paklenice do slovenskih gora, italijanskih Dolomitov, ruskega Kavkaza in predvsem argentinskih Andov. Od teh je bilo 25 prvenstvenih smeri in ogromno pettisočakov, med njimi kar štirje deviški, do takrat še neosvojeni.

Slovenija spet postala njegov dom

Po 42 letih se je vrnil iz Argentine, kjer so se rodili vsi trije njegovi otroci. Žal te sreče ni dočakala njegova Lija, ki je pred tem umrla zaradi neozdravljive bolezni.

»Ata mi je večkrat razlagal, kako sta se z mamo podala v emigracijo, ne da bi vedela, kako dolgo bo trajala. Ostalo jima je domotožje po Sloveniji, ljubezen do slovenskih gora in jezika. Za nas, rojene v Argentini, je bil dom jasno zasidran v Bariločah. Onadva sta vedno čutila potrebo po vrnitvi,« je zapisal Matías Kambič v knjigi.

Seveda tudi v domovini ni zdržal v dolinskem življenju. Plezalni vzponi so se vrstili še dolgo v zrela leta, z drugo ženo Alenko sta si zadala nalogo, da osvojita vse slovenske dvatisočake. Predvsem pa se je posvetil smučanju in kot argentinski Slovenec si je, vse dokler ga ni na dom privezala bolezen, zagotovil kar dve smučarski sezoni na leto, med našim poletjem je smučal v argentinskem Catedralu, pozimi pa največ na Krvavcu. 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 585

Andi Kordiljere - Cordillere