Delo - Špela Javornik: ... na svetu
V gorsko verigo se v poletnih mesecih zgrinjajo množice aktivnega oddiha željnih pohodnikov, kolesarjev, alpinistov in drugih obiskovalcev.
Kolikokrat ste naleteli na osupljivo fotografijo iz Dolomitov in ob tem zasanjali, da bi šli tja? Turistične znamenitosti, kot so Tre Cime di Lavaredo, jezera Carezza, Sorapiss in Braies, prostrana planota Alpe di Siusi, travniki na grebenu Secede nad Val Gardeno, prelaz Giau, pet kamnitih osamelcev Cinque Torri in dolina Val di Funes, so le del značilno obleganih destinacij, ki so s ključnikom #dolomiti postali instaslavni. V Dolomitih je vsako leto več kot dva milijona obiskovalcev.
Gorovje sicer sestavlja le majhen del Alp, a verigi na severovzhodu Italije zaradi izjemno prevzemajoče scenografije in edinstvene privlačnosti številni pripisujejo lepote brez primere. Na 142.000 hektarjev veliko območje, razdeljeno med tri italijanske dežele (Furlanijo - Julijsko krajino, Trentinsko - Zgornje Poadižje in Benečijo) in pet pokrajin (Belluno, Bolzano, Pordenone, Tridentinsko in Videmsko), se v poletnih mesecih zgrinjajo množice aktivnega oddiha željnih pohodnikov, kolesarjev, alpinistov in radovednežev, ki v številnih bunkerjih, vklesanih v gore, odkrivajo ostanke iz prve svetovne vojne.
Pozimi prostrani smučarski tereni se v toplem delu leta spremenijo v športni poligon na prostem, na katerem turistom ne zmanjka pohodniških poti, visokogorskih skalnih stezic, ferat, na videz nedostopnih navpičnih plezalnih sten in panoramskih asfaltnih serpentin, ki se kot kača razgibano vijejo čez prelaze (Pordoi, Sella, Gardena, Campolongo, Valparola, Falzarego, Giau, Rolle, Costalunga, Erbe, Tre Croci, San Pellegrino itd.) in se v času ferragoste spremenijo v prometni kaos. Bližina Švice, Avstrije na severu in beneškega nižavja na jugu zagotavlja enostaven in hiter dostop v gorsko okolje milijonom okoliških prebivalcev. Dolomiti so za nameček vpeti v enega najbolj razvitih delov Evrope, v njihovi bližini so večja mesta z letališči (München, Innsbruck, Bolzano, Benetke, Verona) ter slovita avtocesta A22 in železnica čez prelaz Brenner, ki velja za najbolj obremenjeno transportno os, kar jih vodi čez Alpe proti jugu.
Blede gore
Dolomiti so ime dobili po francoskem geologu, mineralogu in vulkanologu Déodatu de Dolomieuju, ki je leta 1791 v strokovni reviji Journal de Physique prvi analiziral sestavo in geološko zgodovino apnenčastega pogorja, kamnino pa so leto zatem poimenovali dolomit. Zaradi značilne bledo sive barve kamnine so Dolomiti znani tudi kot blede gore (it. Monti Pallidi, ang. Pale Mountains). Količina in koncentracija raznolikih apnenčastih formacij s fosilnimi odtisi sta v svetovnem merilu izjemni, zato ni nič presenetljivega, da so se Dolomiti leta 2009 znašli na seznamu svetovne naravne dediščine Unesca.
Sloviti švicarsko-francoski arhitekt Le Corbusier, pionir evropskega modernizma v arhitekturi, jih je imenoval celo za »najboljšo naravno arhitekturo na svetu«. Kamnine so do danes ohranile podobo iz časa nastanka pred približno 200 milijoni leti, ko je območje današnjih Dolomitov prekrivalo plitvo morje z bujnimi koralnimi grebeni (Tetida), kamor so se usedali debeli skladi sedimentnih kamnin in se pred približno 50 milijoni leti začeli dvigati ob premikih evrazijske in afriške tektonske plošče (alpidska orogeneza). V tem obdobju so nastala mladonagubana gorovja sveta Himalaja, Andi, Karpati, Pireneji, Alpe in kot del njih tudi Dolomiti.
Kjer severna Evropa sreča južno
Na tem prelepem koščku sveta, kjer se severna Evropa sreča z južno, živijo nemška, italijanska in ladinska narodna skupnost. Ladinščina je manjšinski jezik, ki je zelo podoben furlanščini in retoromanščini, govori pa ga približno trideset tisoč prebivalcev Dolomitov v dolinah pod masivom Sella: Alta Badia, Val Gardena in Fassa. Zahvaljujoč domačinu Luisu Trenkerju, rojenemu leta 1892 v Val Gardeni, so skalnate oblike Dolomitov postale znane po vsem svetu. Arhitekt, režiser, scenarist, alpinist in fotograf velja za enega največjih mojstrov gorske fotografije in kina v nemško govorečem prostoru, svojo strast do teh gora je namreč dokumentiral v številnih filmih in knjigah.
Le kdo ne bi hotel hoditi po atraktivnem 27-metrskem visečem mostu na eni najbolj priljubljenih ferat Ivano Dibona pod goro Monte Cristallo, kjer je enega najbolj adrenalinskih prizorov iz filma Plezalec (Cliffhanger, 1993) posnel Sylvester Stallone? Večino so posneli prav v Dolomitih nad Cortino d'Ampezzo, v skupini Tofane (3244 m), ki jo sestavljajo Tofana di Rozes, Tofana di Mezzo in najvišja Tofana di Dentro. Tukaj se je v vlogi agenta Jamesa Bonda potikal tudi Roger Moore, ko so leta 1981 snemali dvanajsti film Samo za tvoje oči (For your eyes only). Navsezadnje pa je slavo Dolomitom prinesel kralj osemtisočakov, Reinhold Messner, ki je vanje zaljubljen že od otroštva. »Ni najvišje, zagotovo pa je najlepše gorovje sveta,« misli alpinist vseh časov iz Južne Tirolske, ki je osvojil najvišje vrhove sveta. »Prav vsak vrh v Dolomitih lahko primerjamo z umetniškim delom. Dolomiti imajo svojstven obraz, ki mu ni para.«
Enrosadira ali poletni make up
Zaradi značilnega dolomita, ki je sestavljen iz kalcijevega in magnezijevega karbonata, se ob sončnem vzhodu in zahodu dolomitska ostenja obarvajo v značilne rumeno oranžne in rdečkasto rožnate odtenke, ki se spreminjajo v vijoličaste podtone, in ko na obzorju izgine še zadnja svetloba, se vrhovi obarvajo v sivo, dokler gore ne izginejo v temi noči. Pojavu pravijo enrosadira, kar v ladinskem jeziku dobesedno pomeni rožnata, ta pa se lahko močno razlikuje glede na letni čas in dan, kar je posledica različne sončne lege in razmer v ozračju.
Make-up na skupini gora Rosengarten lahko opazujete iz doline Fassa ali iz Bolzana, s soncem ožarjena ostenja Selle, Sassolunga in Sassopiatta lahko doživite na največji visokogorski alpski planoti v Evropi Alpe di Siusi, s prelaza Rolle opazujete Cimon della Pala (dolomitski Matterhorn), iz San Martina di Castrozza boste zrli na Pale di San Martino, iz Campitella di Fassa na Sass de Pordoi ali iz doline Landro na južnotirolski simbol Tre Cime di Lavaredo. Slovenci nismo rojeni samo na sončni strani Alp, ampak tudi pod srečno zvezdo, saj nas le dobre tri ure vožnje z avtomobilom pripeljejo do tega gorskega raja.
Prostrani smučarski tereni se v toplem delu leta spremenijo v športni poligon na prostem, kjer turistom ne zmanjka pohodniških poti, visokogorskih skalnih stezic, ferat, na videz nedostopnih navpičnih plezalnih sten in panoramskih asfaltnih serpentin.