Išči

Himalaja

HIMalaja s Karakorumom, Visoka Azija ...  za nas najpomembnejše gorsko območje (Evrazije); geografska nadkategorija Azija 
Podkategorije so oznake držav: NP, PK 

Objavljalci

Authors

Arhiv

Križ čez

... magično himalajsko deželo je dokončan

Ob branju dogodivščin na zadnji odpravi himalajskega veterana Vikija Grošlja sem se globoko zamislil. Narediti »križ čez« nekaj je opisal geografsko, simbolno in najbrž pomeni dokončno.

Nedvomno nas je mnoge Slovence spremljanje podvigov »osvajalcev nekoristnega sveta« vsa leta navduševalo. Z veseljem smo spremljali reportaže in knjige z njegovih odprav. Danes se podobno mnogi veselijo zmag Luke Dončiča, ki se hrabro bori proti nasprotnikom, ki jih niti ne poznajo. A s kom na tem svetu sploh tekmujemo in zakaj? Je bilo osvajanje osem- tisočakov avtorjeva osebna ambicija ali res nekaj več? Glede na gladiatorstvo za denar v popularnih športih se zdi alpinizem vzvišen. Neudobje na poti, odsotnost od doma, nevarnost v stenah ... so odvrnile marsikoga. Kaj ni bila Himalaja pred sto leti z nedotaknjenostjo še čarobna, tako za domačine kot obiskovalce? Ne, manjkale so osvojene najtežje smeri in množice žrtev. Kakšne preostale izzive pa še ponuja danes?

Zdi se, da mu je narava na zadnji odpravi poslala opomin, ko bi se lahko srečal s sabo. Zakaj se ogreva planet, o čemer nas je izpod talečih se ledenikov informiral nekaj zadnjih let? Nedvomno je on eden tistih redkih zahodnjakov, ki najlažje primerja, koliko bolje živijo staroselci danes, kot so pred desetletji. Pohvale vredno je, da se je po potresu domačinom za leta gostoljubja oddolžil z nabirko in jo izročil osebno. Slovenci so med prvimi narodi pomagali šerpam s poučevanjem tehnike plezanja, da bi jim postalo delo lažje in manj tvegano. To jim je uspelo, saj so izurjenost do covida uspešno tržili komercialnim odpravam na osemtisočake. A kaj so dobili v zameno? Tone smeti in grozeče podnebne spremembe, h katerim pa oni res še niso kaj prida prispevali. Če komercialnega alpinizma ne bo več, se jim nedvomno piše slabo. Se ne srečujemo oboji, oni in mi, z vprašanjem, kako naprej?

Profesor Hans Rosling je v svojih predavanjih nakazal usodno povezanost blagostanja in porabe energije na prebivalstva. Brez fosilnih goriv se ne bi izvili iz usojene revščine. Še pred 200 leti je bila velika večina prebivalstva na svetu revna in šele stroji so nam omogočili razcvet. Prehod od nosačev in mul do helikopterja se je zgodil pri nas pred desetletji, in kot izvemo, je avtorja zapisa rešil helikopter tudi pod Himalajo. Profesor Rosling si je malo naivno lahko zamišljal oboje, izhod iz revščine za vse ljudi in prehod na zeleno energijo. Z našim sedanjim življenjskim stilom, ko vsak dan v povprečju porabimo 100 kWh energije (kar je analogno 10 litrom nafte), se na dolgi rok žal ne izide. Kako naj se torej odločijo domačini? Naj nas posnemajo in stremijo za vsemi našimi dobrinami ali naj gredo svojo ustaljeno pot počasnega napredka? Najbrž jim je usojeno prvo in skupaj bomo segrevali planet.

Nedvomno je avtor s svojimi desetinami ton ogljičnega odtisa na 55 poletih samo v Nepal precej bolj zaslužen za segrevanje od množice staroselcev, ki se stoletja v skromnih razmerah borijo za preživetje. Niti David Attenborough, ki je zgrožen nad početjem ljudi na prenaseljenem planetu, nikoli ne nakaže svojega obilnega prispevka k segrevanju. Iz naslanjača pač ne bi mogel posneti neprekosljivo profesionalnih oddaj o izginjanju divjine. Najbrž bo evolucija tako sama poskrbela, da se naš pohlepni in kratkovidni gen ne bo raznesel po vesolju.

V Glasgowu niso dorekli ničesar, sploh pa niso omenili jedrske razorožitve?!

Vincenc Nemanič,
Vikrče

Križ čez
magično himalajsko deželo je dokončan


Delo, 11.12.2021
Križ čez magično himalajsko deželo je dokončan

Image

Značke:
GL4 Delo

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 3387

HIM: Himalaja s Karakorumom

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.