Utrujenost včerajšnih naporov je botrovala spremembi današnje ture.
V rani jutranji uri zapustimo mesto in peljemo v Dovje, kjer gremo po makadamu do križišča, kjer se cesta razcepi in pelje levo na Ravne, desno pa na Plavški Rovt, ustavimo in začrtamo navidezno pot današnjega pohoda. Posledično nadaljujemo vožnjo mimo počitniških hišic ter parkiramo nižje od rampe, od koder je cesta naprej v slabem stanju.
Pešpot nadaljujemo oprtani z nahrbtniki po cesti do manjšega sedelca med Belo pečjo in Dovško Babo, kjer je zopet zapora na cesti, ki jo obidemo in nadaljujemo hojo po cesti vse do planine Dovška Rožca.
Zanji del poti poteka po betonski cesti s prekrasnim pogledom na pastirski stan in Julijce v ozadju. Pri bajti pozdravimo gospodarja in obiskovalca ter si na veliki verandi privoščimo kratek počitek z okrepčilom ter pogledom na Mežakljo, gore nad dolinami Krme, Kota in Vrat s Triglavom, Špikom, Mangrtom, Visokim Kurjekom, Kepo in še in še. Na planini je čreda govedi, ki pridno muli travo, ko se vzpenjamo po pobočju Dovške Babe, srečujoč nekaj planincev, ki se že vračajo z vrha. Prijetna pot v soncu in z malo sapice nas popelje na greben in po njem vse do 1891 m visokega vrha z enkratnim pogledom na sosednje vrhove, Julijce in doline pod vrhovi na avstrijski in slovenski strani Karavank. Seveda brez fotografiranja ne gre in ko to opravimo, pričnemo spust z vrha proti vzhodu v smeri Hruškega vrha s pogledom na prostrano planino Rožca in njenim vrhom Koprivnjakom.
Pred pobočjem Hruševega vrha zavijemo na avstrijsko stran in pričnemo z rahlim spustom. Pod seboj vidimo veliko število kotanj, polnih vode, okoli katerih se pase govedo, konji in ovce. Zeleni travniki okoli jezerc pričarajo enkratne poglede na planino, ki jo obkrožajo vrhovi Koprivnjaka, Petelinjeka, Hruškega vrha in vzhodnega pobočja Dovške Babe. Vse je kot mora biti in jezerca se lesketajo v sončni svetlobi. Ne hitimo, prepustimo se počasni hoji in ničkolikokrat zastanemo, da ujamemo v objektive to lepoto narave. Pobočje je prepleteno s stezicami, mi pa se nekoliko povzpnemo na greben, ki prepadno pada v dolino Rdečico in po njem dosežemo vrh Koprivnjaka na višini 1754 m.
Naredimo premor in čez nekaj minut prideta na vrh planinca, dedek in vnukinja iz Sv. Jakoba, in z njima poklepetamo in zvemo nekaj zanimivosti o planini in vrhovih okoli nje. Z vrha se spustimo po pobočju z visoko travo na planino, a ne gremo do koče, temveč prečimo pobočje, dosežemo prva drevesa in med njimi po poteh goveda dosežemo markirano pot, ki nas popelje nad planino na sedlo Rožca. Že utrujen se odločim, da ne grem na sosednji Petelinjek, imenovan tudi Klek in vzpon na to goro prepustim sopotnikoma, ki urno odhitita proti vrhu. Malce počakam, fotografiram cvetje in govedo, ki se pase na pobočju Hruškevega vrha, pod katerim je Hruška planina in nato počasi stopam po mejnem grebenu proti zahodu. Opazujem prijatelja, ki se vzpenjata po zahodnem grebenu, medtem ko stopam višje in višje in zagledam ob poti edini veliki cvet Clusijevega svišča, ostali so že odcveteli. Poleg tega so tu posejani številni cvetovi sviščevca, tako da vzpon sploh ni dolgočasen. Ko dosežem 1776 m visoki vrh, sedem na klopco ob mizi in pričakam ostala člana naše odprave.
Na vrhu piha in zato gremo z vrha v zavetrje, kjer ob poti naredimo odmor. Pot nas popelje prečno po vzhodnem pobočju Dovške Babe. Ustavimo se pri klopci pod drevesom s pogledom na strma travnata pobočja Hruškega vrha in nato po nekoliko blatni poti dosežemo planino Dovška Rožca, kjer se je celotna čreda govedi zbrala okoli bajte na planini. Že vedo, koliko je ura in ura je odbila poldne, ko je njihov čas za počitek, mi pa imamo pred seboj še zajeten del poti.
Stopimo na gozdno cesto, ki med drugim pelje mimo napajalnika s svežo studenčnico in hladna voda je pravi balzam za že nekoliko utrujene planince. Srečamo nekaj družin z majhnimi otroci, ki so namenjene na planino, mi pa ubiramo pot vse do avtomobila, kjer zaključimo pešpot.
Lepa tura z obiskom štirih vrhov je za nami in pred nami je vožnja do gostišča v Dovjah, kjer bomo poplaknili grla in pojedli prestice in sladolede.