Išči

Karavanke

KARAVANKE ... opis

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kosmatica

Silvo Baznik: Dan se po jutru pozna in cilj ture določimo šele na vožnji. 

Zjutraj zazvoni telefon in sporoči, da je zunaj mrzel a jasen dan. Ali gremo na smuči, se je glasilo vprašanje, ki ni ostalo brez odgovora. Uro kasneje sem na poti in na drugem koncu mesta nekaj minut kasneje prisedeta sopotnika.

Peljemo po obvoznici in tuhtamo o izhodišču ture. Včerajšnji opis razmer na Snežaku je prevladal in tako z avtoceste zavijemo proti Ljubelju, smuknemo skozi tunel in na avstrijski strani pozdravimo policista ter se spustimo v dolino, kjer zavijemo v Žabnico in nadaljujemo vožnjo po dolini Poden. Pri razcepu cest zapeljemo desno, kar se kmalu izkaže za napačno. Sledi vrnitev in na pravo cesto do kmetije Podnar na višini 1052 m, kjer parkiramo in se pripravimo za turo.

Takoj stopimo na smuči in preko travnika na gozdno cesto. Sonca ni od nikoder, saj sije za grebenom visokih gora in njegovi žarki še ne dosežejo izhodišča. Snega ni v izobilju, pravzaprav ga je bore malo, le na cesti nekaj centimetrov in ponekod čakajo kamnite mine, da naredijo nekaj škode na smučeh neprevidnih smučarjev. V gozdu je še manj snega in zato stopamo naprej po cesti. Pri potoku, ki teče čez cesto, snamemo smuči in prekoračimo kopnino ter nato ponovno na smučeh nadaljujemo vzpon po dolgi in ovinkasti cesti. Pred zadnjim ovinkom sledimo smučini po pobočju z redkim drevjem in ko dosežemo vršnji greben, stopimo na Vgrizevo planino, ki se ponaša z višino 1567 m in do vrha Kosmatice nas loči slabih sto višinskih metrov.

Žal tudi tu ni snega v obilju in še ta je že dodobra odsmučan. Kažejo se že šopi trave in kupi grbin, ki so jih ustvarili smučarji. Zastanemo na sončni planini in si ogledamo kuliso, ki jo ustvarjajo severne stene Palca, Zelenjaka, Vrtače in Belščice. Lična bajta daje občutek, da je planina obljudena. Gremo dalje, rečemo in to storimo. Povzpnemo se na 1659 m visoko vzpetino nad planino, od koder je lep pogled še na Obir, Peco in Košuto. Na vrhu nikakor nismo sami. Lepo število smučarjev se nas je zbralo. Eni že smučajo v dolino, drugi še prihajajo. Odložimo opremo in peš gremo malce z vrha proti severu, da vidimo še zasnežene vrhove tam daleč stran in nato se vrnemo na vrh k okrepčilu in počitku.

Ne pričakujemo veliko od smuke in zato ostanemo malce več na sončnem vrhu, a kot vedno, je čas za odhod. Pripravimo vse za smuko in odrinemo z vrha. Med grbinami snega izogibajoč se travam in zemljini previdno odsmučamo mimo koče na cesto. Še enkrat z očmi objamemo planino in že smučamo po cesti v prvi ovinek in planina ostane za nami. Malce vijuganja, malce pluga in gre navzdol do prvih sivin na belini ceste, ko je potrebno bolj previdno naprej, da ne zapnemo za kakšno kamnino. Srečamo še nekaj obiskovalcev, ki se vzpenjajo, mi pa zapeljemo skozi odprta vrata naprej. Po gozdu ni mogoče smučati in držimo se ceste. Previdno smučamo do potoka, kjer ponovno snamemo smuči, prekoračimo potok in smučamo dalje. Zadnji del ceste v gozdu ima več kamenja, a nekako se mu izognemo ter prismučamo na travnike, ki so še v senci, medtem ko na kmetijo že sije sonce.

Spustimo se čez položne travnike do kmetije, kjer snamemo smuči, naredimo še nekaj korakov in smo pri avtomobilu. Približno deset kilometrov poti je za nami in po štirih urah smo se vrnili na izhodišče. Pospravimo opremo v avto in se odpeljemo na vročo čokolado v Tržič.
 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 790

KARAVANKE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.