Kratko a sladko.
Jutranji pogled na spletne kamere razkrije jasnino nad Zelenico in dogovor o smučanju je tu. Na vožnji proti izhodišču nebo že prekrivajo oblaki, a naju to ne odvrne od zastavljenega cilja.
Parkirava skoraj na snegu melišča, ki sega do nekdanjega hotela na Ljubelju. Še preden stopiva na smuči zapiha mrzel veter in pripelje naslednji avto iz katerega izstopi turna smučarka. Stopiva par korakov do snega in že sva na smučeh. Snega je ravno dovolj, da stopava prečno preko zasneženega dela melišča do proge nekdanjega smučišča, kjer je spodnji del pobočja že brez snega. Počasi pridobivava na višini. Oblaki se podijo visoko nad gorami in ne motijo pogledov preko Ljubelja na Košutico, Zajmanove peči in Veliki vrh. Pred seboj imava greben Ljubeljščice na eni strani in pobočja Begunjske vrtače na drugi strani. Strmina poskrbi, da nama je toplo in kljub vetru zgornje oblačilo roma v nahrbtnik. Že hodiva mimo koče na Vrtači, kjer je kakšen centimeter novega snega in greva naravnost po pobočju navzgor in z nekaj prečenja levo desno doseževa dostavno cesto, ki je lepo zasnežena in po kateri greva dalje s pogledom na Šentanski plaz, kjer se vzpenjata turna smučarja. in centralni plaz do roba Zelenice.
Sledi kratek spust do zaprte koče, kjer popijeva nekaj požirkov vročega čaja iz termovk. Nič se ne obirava, temveč stopava navkreber. Kože na smučeh nama nudijo dobro oporo in strmino premagujeva v dobrem tempu. Doseževa greben med Trianglom in Vrhom Ljubeljščice, se obrneva desno in ob grebenu doseževa vrh. Veter je dodobra prevetril ozračje in na nebu se pokaže prva jasnina med oblaki, a vendar dovolj, da sva še boljše volje, ko naju obišče jata planinskih letalcev, s katerimi podeliva najin obrok.
V miru in spokoju gore ostaneva nekaj časa, nato pa pripraviva opremo na smučanje. Z vrha narediva nekaj dobrih zavojev, nato pa sneg postane zaviralček in upočasni zavijanje.
Odvijeva proti zahodu, se obrneva na jug in doseževa pobočje nad kočo. Še smuk navzdol in že sva mimo. Do nekdanje zgornje postaje sedežnice greva s sprestopanjem, nato pa eno samo smučanje. Zapeljeva čez Šentanski plaz na sneg pod skalnatim pobočjem Begunjske vrtače. Koča na Vrtači ostane spodaj, ko prečiva pobočje gore in počasi izgubljava višino. Nižje se izogneva golim predelom melišča, med kamenjem najdeva še dovolj snega in že sva izhodišču tik pred avtomobilom.
Sestopiva s smuči, stopiva do avtomobila, ko za nama prismuča dopoldanska smučarka, ki je presmučala Šentanski plaz. Ne gre brez besed o smuki, nato pa v avto, kolesa se zavrtijo in zapustiva zimskopomladni Ljubelj.