Išči

BIB

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Biblioteka

Objavljalci

Authors

Arhiv

Izgubljeni raziskovalec je najden

New York, 1999Finding Mallory on Mount Everest

Izgubljeni raziskovalec je najden

The Lost Explorer
(Finding Mallory on Mount Everest)
Conrad Anker & David Roberts
Simon & Schuster, New York, 1999
191 strani, ISBN 0-684-87151-3

Image
Davnega leta 1924 (za alpinizem) se je na severnih pobočjih najvišje gore sveta, Mount Everesta, dogajala drama, katere dejanje se je zaključilo z meglami, ki so zakrile vse sledi. George Mallory in Andrew Irvine, člana angleške himalajske odprave, sta na za tiste čase izjemni višini približno 8600 metrov izginila v zgodovino – za vedno. Zadnje, kar je 8. junija 1924 ob 12.50 videl njun soplezalec Odell, ko so se megle za trenutek raztrgale, sta bili dve piki na grebenu Everesta, že blizu zadnjih ovir pred vrhom. Izjemno dejanje, dosegla sta do takrat najvišjo točko, je naslednjih petinsedemdeset let burilo duhove vseh, ki so kadarkoli plezali, se kadarkoli sploh zanimali za alpinizem: »Sta uspela priti tudi na vrh ali sta izginila že prej?« Mnogi so o tem pisali knjige in članke, razpravljali, iskali njuna trupla. Nobenih sledi ni bilo, razen leta 1933 na grebenu najdenega cepina in nekaj potrebščin v zadnjem šotoru, odkoder sta krenila na pot, kar pa spet ni dalo nobenega odgovora. Kasneje je Kitajska zaprla tibetansko pobočje gore in tako je prvo naslednje znamenje našla šele kitajska odprava leta 1975. Eden od članov odprave je našel truplo (imenoval ga je »stari mrtvi Anglež«). Še preden pa je štiri leta kasneje, ko je to najdbo prvič omenil na neki drugi odpravi, uspel povedati kaj več, je izginil v plazu. 

In kot se za konec dvajsetega stoletja spodobi, se je tudi na pobočjih te gore zgodilo – prvega maja 1999 so našli truplo. Snega je zaradi otoplitve vse manj in to je verjetno razlog, da je skupina Američanov pod vodstvom avtorja knjige The Lost Explorer Conrada Ankerja z nekaj sreče in s precej predpriprav uspela. V naravnem izteku strmega pobočja visoko nad osem tisoč metri je avtor najprej našel »moderno truplo« (plastični čevlji) – gora je pač posuta s trupli, kmalu zatem pa tisto, kar je res iskal. Najprej so vsi člani mislili, da je truplo Irvinovo, saj je bil mlajši in manj izkušen in naj bi prej omagal, ko pa so se trupla podrobneje lotili – ležalo je namreč obrnjeno na trebuh – pa so ugotovili, da so našli samega Malloryja. Tako rekoč »trofeja« – Mallory je bil namreč ugledna osebnost, alpinist in umetnik, pisatelj, sveto prepričan v uspeh vsakega podviga.

Tu se pravzaprav, poleg osvetlitve zgodovine in osebnosti takratnih »zmagovalcev« (kljub vsemu sta leta 1924 dosegla najvišjo točko do takrat na Zemlji), odpira bistveno vprašanje – etičnost same obravnave trupla. Truplo so namreč dvignili, preiskali žepe (in našli marsikaj zanimivega v njih), podrobno pregledali, odrezali celo košček zmrznjenega mesa (za analizo DNA, v kar je privolil pokojnikov še živeči sin), fotografirali napol golega (saj so vetrovi v desetletjih opravili svoje delo). Vse za denar. K sreči, bi lahko rekli, kjub največji tajnosti priprav na dogodek, so same najditelje potem druge tiskovne in ne vem kakšne še agencije nekoliko potegnile za nos – jih prehitele pri objavi novice, jim ukradle avtorske pravice za fotografije ... Ko so se člani odprave dva dni kasneje znašli v baznem taboru, nekaj tisoč metrov niže, je ves svet že bral o dogodku, omrežje Internet je bilo sredstvo, ki je k temu še dodatno pripomoglo. Po gori so dobesedno prežale »sodobne zveri«, prisluškovale radijskim pogovorom, ki so bili sicer »kodirani« (»Pojdimo na snickers in čaj« je pomenilo, da so nekaj našli).

Najdeno truplo je poenostavilo tudi ugibanja, kaj in koliko se je leta 1924 res zgodilo na najvišji gori sveta. Je dalo tudi končen odgovor na dolgoletno neznanko? Pokojni Mallory  je bil poškodovan, torej je padel, očala so bila v žepu, kar naj bi nakazovalo, da je padel ponoči … Avtor knjige je sedemnajst dni po najdbi poskušal najtežjo oviro na poti do vrha, t. i. drugo stopnjo, preplezati na način, kot je bil v navadi pred slabim stoletjem – brez lestev in vse sodobne opreme. Kljub uspehu misli, da izginula plezalca nista bila na vrhu. In to svoje prepričanje tudi dobro pojasni in zagovarja.

Knjiga The Lost Explorer je pravo branje za vse, ki jih pustolovska žilica in bujna domišljija hitro poneso v daljni svet gora nekam v  zgodovino, v takratne angleške umetniške in intelektualne kroge (Mallory je bil član t. i. kroga »Bloomsbury«, še danes znane založniške hiše), v svet velikih raziskovalcev dvajsetega stoletja. Dobro napisana knjiga, s celovito vsebino, v kateri se lepo prepletajo dnevi petinsedemdeset let nazaj s trenutki izpred enega leta, z zelo razumskim pogledom na tematiko. Seveda sem in tja ni mogoče spregledati, da je knjiga izšla v New Yorku. Po drugi strani pa je raziskovalni duh Američanov, za katerega včasih ni niti etičnih ovir, pomagal razkriti eno najbolj skrivnostnih izginotij v tem stoletju. Koliko je bilo neetičnega v samem dejanju – najdbi in obravnavi Malloryjevega trupla, naj bralci presodijo sami.

Marjan Bradeško

 

 

Književni listi
Delo, 27.07.2000
 

Značke:
GL4 Delo

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2599

BIB

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.