PZS - Barbara Gradič Oset: ... prekolesarilo Slovenijo
Krasen konec tedna je ponudil odlično priložnost za nabiranje kondicije in premagovanje novih izzivov. Migimigi izziv Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot (STKP) v enem dnevu je na 41 etapah skupaj prevozilo 250 kolesarjev. Tudi letošnji, že tretji dogodek, ki je nastal v sodelovanju Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (KTK PZS) in zavarovalnice Generali, je bil namenjen usposabljanju kolesarjev o pravilnem turnem kolesarstvu. Večina udeležencev je potrdila, da bo naslednje leto izziv ponovila.
Na Migimigi izzivu Prekolesarimo Slovensko turnokolesarsko pot v enem dnevu so skupine turnih kolesarjev pod vodstvom prostovoljnih vodnikov po vsej državi isti dan, v soboto, 11. septembra, zavrtele pedale po posameznih delih krožne poti, ki vodi skozi vse pomembnejše gorske skupine, obišče 112 kontrolnih točk, med njimi 53 planinskih koč, skupni vzpon pa znaša skoraj 50 tisoč višinskih metrov. Po do zdaj zbranih podatkih se je sobotnega dogodka udeležilo 250 turnih kolesarjev, ki so na različnih etapah skupaj prevozili 1800 kilometrov, kolikor je dolga krožna Slovenska turnokolesarska pot.
Slovenska turnokolesarska pot je bil in je projekt Planinske zveze Slovenije, ki je nastal z »noro« idejo in velikim navdušenjem. »Vsekakor gre za produkt, ki mora dihati tudi v prihodnosti. Kolesarstvo je iz dneva v dan bolj priljubljena oblika rekreacije, s katero se ukvarjajo vse generacije. S prihodom e-koles je kolesarstvo postalo dostopno tudi določenim ranljivejšim skupinam, ki do sedaj niso smele fizično obremenjevati svojega telesa; kolesarji bi temu rekli »na visokih obratih«. Množična rekreacija poleg pozitivnih učinkov, ki se poznajo na zdravju prebivalstva - zanemariti ne smemo ekonomskega vidika in tudi spremembe infrastrukture, ki je prijaznejša kolesarjem (planinske koče, dvonamenske poti, oznake ...) - prinaša določene negativne vplive. V mislih imamo predvsem vpliv na naravno okolje in sobivanje z ostalimi obiskovalci gora in tudi pojav novih oblik nesreč v gorah. In ravno projekt STKP1dan, ki je nastal v sodelovanju z Migimigi zavarovalnice Generali, je projekt, s pomočjo katerega želimo kolesarje pravilno usmeriti in sobivati z ostalimi oblikami rekreacije v sredogorju in visokogorju. Predvsem pa jih naučiti pravilnega kolesarjenja po poteh, kjer je to dovoljeno in urejeno, in preventivno vplivati na vse obiskovalce gora z vidika varnega obiskovanja gora,« je namen dogodka povzel strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi, ki je v soboto vodil 33. etapo STKP od Plešivca do Naravskih ledin.
Turno kolesarstvo postaja tudi med Slovenci iz leta v leto bolj priljubljeno. Po lanskem izjemnem porastu rekreativcev, ki se ukvarjajo s to zvrstjo planinstva, je bil tudi obisk dogodka še boljši kot leto poprej. Tudi letos je bilo število udeležencev izjemno dobro in prav vsi so hvalili organizacijo dogodka in opremljenost poti.
Turnokolesarski vodnik Grega Šilc je vodil 4. etapo STKP, ki se začne na Petrovem Brdu na drugi strani Soriške planine. »Preko Soriške planine smo se spustili v Bohinjsko Bistrico. Po Klodičevi kolesarski poti smo kolesarili do Ribčevega Laza in nato skozi Staro Fužino v zgornjo Bohinjsko dolino, kjer smo pričeli vzpon na planino Uskovnica. Ker Planinsko kočo na Uskovnici trenutno prenavljajo, smo se povzpeli še do kapelice na planini, nato pa se vrnili v Staro Fužino, kjer smo zaključili našo turo. Naredili smo 58 kilometrov in premagali 1500 višinskim metrov. Tura je bila ravno prav naporna, tako da smo res uživali.« Grega je na pot peljal dva kolesarska navdušenca.
Turnokolesarski vodnik Srečko Kavaš je vodil 28. etapo STKP, kjer je bila precej boljša udeležba. Na etapi, ki v glavnem vodi po Slovenskih goricah ter pelje od Gorišnice do Maribora, je bilo poleg turnokolesarskega vodnika še deset kolesarjev. »Etapa je lepo dinamično razgibana. Po celotni poti smo se stalno vzpenjali in spuščali z ne preveč višinske razlike naenkrat. Prva tretjina etape je bila bolj prijazna turnim kolesarjem, saj je več gozdnih poti, na celotni etapi je pa tudi nekaj enoslednic, ki so bile kot nagrada po opravljenem vzponu. Med potjo smo obiskali precej znamenitosti, od Dominkove domačije (najstarejše obnovljene hiše v Sloveniji) v Gorišnici, do Puhovega muzeja, se peljali mimo lepo obnovljene Herbersteinove kleti in stopili na vrh Maistrovega stolpa v Zavrhu. Etapa se je končala pri Hiši stare trte, kjer raste najstarejša vinska trta. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, bilo je sproščeno druženje, veliko smeha, na koncu smo bili vsi prijetno utrujeni. Po odzivu sodeč bodo turni kolesarji še prišli.« Celotna etapa je dolga 68 kilometrov in ima 1360 metrov višinskih metrov.
STKP1dan je samo en dan v letu, ki pa odpira številna vrata za ostale spremljajoče dogodke in preventivne oblike delovanja za slovenske ljubitelje turnega kolesarstva, kot recimo preventivni filmi za varnejše kolesarjenje, številne objave v medijih s poljudnimi članki na temo varnosti v gorah, podpora taborom različnih starostnih skupin ... »In če bi vsak od nas v glavni planinski sezoni kdaj svojega jeklena konjička zamenjal za kolo in se z njim odpravil na izhodišče načrtovane planinske ture, bi na ta način bistveno razbremenili promet v naših čudovitih alpskih dolinah, ki so zadnja leta preobremenjene s »plehom«. In enako kot s smetmi v gorah, skrbi za planinsko infrastrukturo in naravo, je vse to odvisno zgolj od nas in vsakega posameznika,« je dodal Matjaž Šerkezi in povabil, da se nam drugo leto pridružite na dogodku oziroma sami podate na kolesarsko pot po Sloveniji. A četudi Slovenska turnokolesarska pot ni zahtevna, je pa vsekakor ne smemo podcenjevati, zato je fizična pripravljenost nujna!
Več o Slovenski turnokolesarski poti in predstavitev posameznih etap > stkp.pzs.si