Išči

KOL

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Kolesarstvo

Objavljalci

Authors

Arhiv

Skoraj 300 kilometrov

Dnevnik - Petra Mlakar: Nova krožna turnokolesarska pot

Skoraj 300 kilometrov

V Mojstrani so včeraj odprli novo krožno turnokolesarsko pot, imenovano Juliana Bike. Skoraj 300 kilometrov označenih poti je mogoče prekolesariti v sedmih dneh, seveda pa si kolesarji pot, ki vodi iz turističnih središč proti skritim in manj obleganim kotičkom Julijskih Alp, lahko prikrojijo po svoje.

Image
»Voziti moramo ob desnem robu ceste, vsi moramo imeti obvezno opremo, to so rokavice, očala in čelada, pa tudi kakšen bidon vode bo prišel prav zaradi precej toplega vremena. Spremljali vas bomo štirje vodniki, dva spredaj in dva zadaj. Upam, da bomo vsi uživali na današnjem izletu,« je navodila za prvi uradni kolesarski izlet ob odprtju nove krožne turnokolesarske poti okoli Julijskih Alp, imenovane Juliana Bike, predstavil eden od vodnikov izleta. Kolesarji so se iz Mojstrane podali po delu poti proti dolini Krma, v Zgornjo Radovno in nazaj do Mojstrane.

Po priljubljeni pohodni poti še kolesarska

Nova kolesarska pot, označena z virtualnimi sledmi za mobilne naprave in modrimi tablicami na terenu, ima začetke na dveh ravneh. »Osnova je Slovenska turnokolesarska pot, ki obkroži državo, gre pa tudi skoraj okoli Julijskih Alp, kjer se pod Poreznom skoraj sklene. Tako je nastala ideja, da bi to povezali in odprli novo krožno turnokolesarsko pot,« opisuje Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije in idejni avtor Slovenske turnokolesarske poti. Snovalci iz različnih organizacij pod okriljem Skupnosti Julijske Alpe so pot pripravljali dve leti, da bo zagotovo uspešnica, pa lahko napovedo iz uspešnosti njene pohodne predhodnice Juliana Trail, prve daljinske pohodniške poti, ki so jo zasnovali v Skupnosti Julijske Alpe in odprli leta 2019. Med domačimi in tujimi pohodniki je zelo priljubljena. »Kolesarska pot Juliana Bike je nastala kot logična nadgradnja krožne pohodne poti. Tudi pri tem produktu smo destinacije, povezane v Skupnost Julijske Alpe, delovale predvsem odgovorno in pazljivo. Planinska zveza Slovenije in Skupnost Julijske Alpe sta se dogovorili, da slednja prevzame odgovornost za soupravljanje in vzdrževanje dela te nove kolesarske poti,« opisuje Klemen Langus, koordinator Skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj.

Od turističnih krajev do skritih biserov

Krožna kolesarska pot Julijana Bike je dolga 290 kilometrov in nabere okoli 8000 metrov višinske razlike. Razdeljena je v sedem etap, dolgih po okoli 40 kilometrov. Med drugim preči Vršič, Pokljuko in Baško sedlo. Večinoma poteka po gozdnih in urejenih kolesarskih poteh, nekaj malega tudi po glavnih cestah. »Vsaka etapa prinaša približno 1200 metrov višinske razlike. Primerna je za solidno pripravljene kolesarje, saj nismo iskali zahtevnih poti. Želeli smo se približati širši množici kolesarjev,« opisuje Rovan. Začetek etap je v turističnih središčih, ki so med seboj povezana, vodi pa mimo manj znanih in manj obleganih kotičkov. »Zame je bilo največje odkritje Šentviška planota med Idrijco in Bačo,« dodaja predsednik PZS.

Direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak je prepričana, da je to izjemna pridobitev za slovenski turizem. »Aktivne počitnice, še posebej kolesarjenje, so eden od ključnih produktov slovenskega turizma. Omogočajo varen in razgiban oddih. Nova kolesarska pot je tudi zgodba o povezovanju in trajnostnem turizmu, čemur smo se v naši državi zavezali,« poudarja. Ne le za znana turistična središča pod Julijskimi Alpami, ki jih povezuje, pomembna je tudi za turistično manj oblegane kraje, kot je na primer Radovljica, do katere preko Bleda vodi sekundarna povezava poti. »To je za nas, ki smo bolj znani kot gastronomska, zgodovinska in kulturna destinacija, velika pridobitev. Zdaj urejamo še omrežje devetih lokalnih poti, za katere še pridobivamo ustrezna soglasja,« Sašo Gašperin iz Turizma Radovljica nakazuje razvoj kolesarstva, ki ga je v tej občini med drugim spodbudila tudi nova kolesarska pot.

Tudi kolesarjenje naj bo varno

Podobno kot za varnost na planinskih pohodih je treba poskrbeti tudi za varno turno kolesarjenje, opozarja Janez Rozman, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije. Gorski reševalci namreč poleg reševanja v gorah vse več intervencij opravijo tudi pri tovrstnih dejavnostih. Rozman opozarja predvsem na dobro pripravo na kolesarsko turo, pri čemer je treba imeti ustrezno opremo, spoznati pot in podvig prilagoditi svojim psihofizičnim sposobnostim ter vremenskim razmeram. Ob nezgodi svetuje takojšnjo prvo pomoč ponesrečencu in klic na interventno številko 112.

Dnevnik, 01.07.2021 07:00
Nova krožna turnokolesarska pot: Skoraj 300 kilometrov prijetnega kolesarjenja

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 1262

KOL

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.